Danes poznamo več kot 370.000 rastlinskih vrst. Od teh je dve tretjini semenk, kamor spadajo vse drevesne vrste. Potencialen vir lesa predstavljajo kritosemenke – drevesni listavci, ki jih je na svetu približno 226.000 in približno 800 golosemenk – drevesnih iglavcev.

Kaj je les?

Les je heterogen, higroskopen , celični anzotropski organski material. Kot vsa živa bitja na zemlji je les sestavljen iz lesnih celic in celičnih sten, katere so iz mikrofibrilov. Celice in celične stene so difuzno porozne , se širijo in krčijo, odvisno od relativne vlažnosti ozračja (RH) v katerem se nahajajo, kar pa je povsem naraven pojav. Voda se pojavlja v živem lesu na treh lokacijah:

– v celičnih stenah
– v protoplazmatski vsebini celic
– kot prosta voda v celicah

Deblo oz. isti kos lesa odvisno od reza ima tri tipične oblike:
– radialni
– tangencialni in
– prečni rez

Beljava in grče so sestavni del lesa.

Grče: ko drevo raste spodnje veje pogosto odmrejo. Njihove podlage se lahko zarastejo, zaprejo. Pri zgornje rastočih aktivnih vejah pa le te tvorijo brst , tako imenovane odprte ali zaprte grče.
Grče, odvisno od lokacije in velikosti, ni nujno, da bi vplivale na togost lesa. V nekaterih dekorativnih aplikacijah je parket z grčami vizualno zelo zanimiv in iskan, saj prostoru da pridih narave.

Kratka zgodovina

Najstarejše lesnate rastline iz geološke preteklosti so spadale med praprotnice in so bile močno razširjene v karbonu. Lesnate ali olesenele rastline so rastline, ki tvorijo les. Lahko jih označimo tudi kot rastline s kambijevo sekundarno rastjo.

Razvoj lesnatih rastlin je potekal preko več mejnikov: prehod iz vodnega in prilagoditev na kopensko okolje in drugi.

Masivno drevesasto obliko naj bi kot prvi razvil Archaeopteris, progimnosperma iz zgornjega devonija. Ta vrsta lesa je enostavno grajena, ter nas močno spominja na les današnjih (recentnih) iglavcev. Drevo sestavlja krošnja, deblo in korenine.

Lesne rastline so se skozi več milijonov let prilagodile rastišču ali pa so propadle.

Les iglavcev je evolucijsko starejši in zato enostavno zgrajen.

V evolucijsko naprednejšem lesu listavcev je zgradba bolj pestra.

Največja zastopanost vrst lesa je v tropskih gozdovih, ki so botanično izjemno pestri. Evropski gozdovi so botanično precej enolični, sestavljeni iz nekaj deset vrst lesa, katerih spekter rabe je zelo širok.

Gozd je življenjska združba v kateri prevladujejo drevesa in je med vsemi življenjskimi združbami najzahtevnejši. Za uspevanje potrebuje razmeroma največ padavin in toplote. Ker se podnebne razmere spreminjajo od ekvatorja proti severu in jugu, se smiselno spreminja tudi gozdno rastje, ki se oblikuje v pasovnih. Rastlinstvo na zemlji zato ni simetrično razporejeno.

Zemljepisno območje na kateri raste neka vrsta imenujemo areal. Posamezne lesne vrste niso enakomerno razporejene po arealu temveč v večjih ali manjših skupinah.

Lesnate rastline priraščajo v plasteh, ki jih v prečnem ali radialnem prerezu imenujemo branike.

Tropske vrste lesa zaradi načina priraščanja praviloma nimajo branik ampak prirastne plasti.Rast drevesa je snovno in volumsko povečevanje organizma.
Drevo je lesna trajnica, ki je največja, dolgoživa rastlina. Drevesa rastejo vse do svoje smrti.

Vrste lesa oz. njihov les je zanimiv z vidika rabe v vsakdanjem življenju. Obstaja velik spekter lastnosti lesa, ki jih je mogoče ugodno izkoristiti. Posebej so izpostavljene lesne teksture, fizikalne, mehanske, pa tudi kemične lastnosti lesa.

Komercialne vrste lesa

V lesarski praksi je raziskanih veliko število lesenih vrst, kljub temu pa imamo opravka z manj znanimi lesnimi vrstami za katere ni podatkov ali pa je njihov opis v literaturi precej pomanjkljiv. Pogosto se srečujemo s tujimi vrstami lesa poimenovanimi s trgovskimi oziroma komercialnimi imeni. Slednja so običajno povezana z deželo oziroma lokacijo izvora lesa.

Izraz komercialne vrste lesa predstavlja lesne vrste s katerimi trgujemo in jih uporabljamo na širšem mednarodnem področju. V svetovnem merilu med komercialnimi vrstami evropske in s tem naše domače vrste lesa predstavljajo neznaten delež, zato za večino komercialnih iglavcev in listavcev nimamo slovenskega imena.