Montažna hiša za manjšo rabo energije

Vir: MARLES HIŠE MARIBOR d.o.o.

Na razvoj izdelkov v gradbeništvu zagotovo vpliva največja grožnja za naše globalno okolje, klimatske spremembe. Vemo, da nastajajo zaradi toplogrednih plinov, ki so posledica vse večje porabe zemeljskega plina in trdih goriv. Le-ti niso samo vir energije, ampak tudi glavni vir izpuščanja ogljikovega dioksida v atmosfero.

Montažna hiša in energija

V gradbeništvu smo se soočili z velikim izzivom, saj je precejšen odstotek energije, ki ga človeštvo porabi, povezan s stavbami in njihovo uporabo. Evropska komisija ocenjuje, da v EU porabimo kar 41 odstotkov energije za ogrevanje stavb, kar pomeni, da stavbe prispevajo večji delež k povečanju koncentracije toplogrednih plinov kot promet, ki je udeležen z 31 odstotki, in industrija, ki prispeva 28 odstotkov. Poleg tega je kar polovica virov gradiv in naravnih nahajališč namenjenih za potrebe gradbeništva in več kot polovica industrijskih odpadkov prihaja z gradbenega področja.

Gradbena industrija je torej med ključnimi področji trajnostnega razvoja naše družbe.

Poraba energije in z njo nastalo onesnaževanje se lahko zmanjša z ustreznim načinom gradnje, ki zahteva manj energije in ne obremenjuje okolja. Gradnja primernih stavb je prav gotovo velik izziv za gradbeno industrijo. Človek v zaprtem prostoru prebije 90 odstotkov časa, zato je izredno pomembno, iz kakšnih gradiv je zgrajena hiša, saj le-ta vplivajo na bivalno klimo med našimi štirimi stenami.

Sam izraz eko gradnja nas v praktičnem in tehničnem smislu opozarja na to, da pri načrtovanju in gradnji montažnih hiš ravnamo po pravilih umnega ravnanja z domom in širšo okolico in torej gradimo po načelu trajnostne gradnje.

.

Posebej v zadnjem desetletju se je prizadevanjem za energijsko učinkovitost stavbne osnove pridružila tudi celovita presoja vplivov stavbe na okolje in človeka. Pomembna gonilna sila razvoja v proizvodnji montažnih hiš so okoljsko ozaveščeni uporabniki, ki želijo zdrav način življenja in manj onesnaževanja okolja. Glavni konstrukcijski material montažnih hiš je les, ki je najpomembnejše obnovljivo gradivo. Za pridobivanje lesa je potreben energetski vložek 750MJ/m3. Za primerjavo gre podatek, da je za pridobivanje jekla kot gradbenega materiala potrebnih 266.000MJ/m3 in za proizvodnjo aluminija celo 1.100.000 MJ/m3. Številke so zelo zgovorne v prid uporabe lesa.

Les je gradivo, ki s svojo barvo, strukturo in vonjem pozitivno vpliva na človekovo počutje. Enako dobre so njegove gradbeno-fizikalne lastnosti, kot so higroskopičnost, sorbcijska in difuzijska sposobnost. Les velja za najbolj zdrav gradbeni material.

Zelo pomembno je tudi dejstvo, da lahko les po koncu življenjske dobe vrnemo v naravni krogotok. Zato ni naključje, da je les kot gradivo vse bolj cenjen in da je delež montažnih lesenih hiš v državah EU že čez 30-odstoten. Montažne hiše so izdelane iz neškodljivih gradiv; končni izdelek je kakovosten, okolju prijazen energijsko varčen izdelek, proizvodnja montažnih hiš pa nadzirano vpliva na okolje. Gradbeni materiali, ki jih uporabljajo proizvajalci montažnih hiš, so naravni, obnovljivi, možna je tudi njihova reciklaža.

.

Za vzpostavljanje toplotnega ugodja in za zmanjševanje količine energije, potrebne za ogrevanje v zimskem obdobju, je bistvena toplotna zaščita obodnih površin. Z izolacijo zagotovimo ustrezno raven toplotne zaščite, kar pomeni dovolj nizko prehodnost konstrukcije. Toplotna prehodnost tipične konstrukcije ovoja je pri montažni hiši najmanj dvakrat nižja kot pri zidanih hišah z izolacijsko oblogo. Povprečni faktor toplotne prehodnosti večine montažnih hiš večjih slovenskih proizvajalcev je pod 0,2 W/m2K, kar pomeni nizko rabo energije in zato manjše onesnaževanje okolja.

Prav s sistemom toplotne zaščite, ki je značilna za montažno gradnjo, in sistemom gradnje ter z energetskimi izboljšavami zmanjšamo porabo energije tudi do 100 odstotkov v primerjavi s klasičnimi rešitvami.

.

Odlična toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe

Ovoj montažne hiše je izredno dobro izoliran, saj je toplotna prehodnost ovoja 0,16 W/m2K za zunanjo steno z 240 milimetri izolacije. Običajna streha na montažni hiši ima z 260 milimetri izolacije toplotno prehodnost 0,14 W/m2K. Podatki, ki jih navajamo, veljajo za proizvajalce montažnih hiš, ki imajo certifikate o skladnosti z obstoječimi predpisi tako v Sloveniji kot v državah EU, kamor prodajo večino svojih hiš.

Proizvajalci montažnih hiš se zavedajo, da stanovanje in stavba, ki jo naredijo, ni samo odsev tehnične kulture in estetskih meril v času nastanka, ampak izpričuje tudi ekološko zavest in kulturo graditeljev, uporabnikov in naročnikov. Zdaj niso več najpomembnejše količine, čedalje pogosteje se sprašujemo po kakovosti. Tudi vrednotenje le-te se v naši miselnosti spreminja. Če smo včeraj hoteli najboljše za svoj denar, zdaj dodajamo kakovosti novo merilo: ekološko neoporečnost in elemente trajnostne gradnje.