Vse naše strehe

Vir: GRADIM

Malo je takšnih zaključnih gradbenih enot, pri katerih izvedbi lahko investitor tako malo sodeluje kot pri strehi. Streha je zaključena celota z zahtevno konstrukcijo in izvedbo od ostrešja do pokritja in zahteva strokovnega izvajalca z izkušnjami. Vendar je tudi malo takšnih gradbenih enot, ki bi poleg fasade tako zelo vplivale na videz in uporabnost hiše v celoti. Zato s svojimi izbirami, ki se tičejo strehe, vsak investitor ogromno vpliva na končni vtis, ki ga objekt naredi na naključnega opazovalca, in na uporabnost svoje investicije. Bolj ko je seznanjen z gradbeno fiziko strehe, bolj razume projektantove zasnove, lažje se odloča, sodeluje in nadzira nastanek pete fasade svojega doma.

Streha ustvarja vtis o zgradbi

Oblika, naklon, pokritje in drugi elementi strehe so določeni s projektom, na katerega pa ima investitor kar precej vpliva. Na samo konstrukcijo strehe ne more vplivati, ker jo določajo gradbena praksa in standardi, z vplivom na izbiro oblike in načina prekritja pa zelo vpliva na videz strehe in s tem na videz objekta v celoti. Pri tem je sodelovanje z arhitektom bistvenega pomena, a ni odločilno. Vsak si bo pač izbral arhitekta, ki mu bo ustvaril projekt po svoji želji, mu bo všeč in v katerega bo z veseljem investiral. Zato je bolj pomembno, da se investitor zaveda, kako zelo streha vpliva na videz objekta, s tem na videz soseske in videz celotne kulturne krajine.

Če pogledamo po predmestnih naseljih in po vaseh, vidimo, da se strehe že na videz zelo razlikujejo, a vendar obstaja neka skupna točka v oblikovanju, ki jih povezuje med seboj. Ta skupna točka je tradicija, ki izhaja iz podnebnih razmer in vremenskih pogojev, ki jim mora streha kljubovati, ter iz materialov za pokritje, ki so najlažje dostopni v določeni pokrajini. Zdaj materiali niso več tako odločilni kot včasih, saj je povsod na voljo dovolj raznolike strešne kritine iz raznovrstnega materiala. Podnebne razmere pa naj bi bile, vsaj dokler podnebje na Zemlji popolnoma ne znori, še vedno odločilne za obliko, ker je oblika strehe odločilna za njeno funkcionalnost. V mrzlih, goratih predelih Slovenije z veliko padavin se je uveljavila strma streha, ki hitro odvede vodo navzdol in s katere debela snežna odeja hitro zdrsne.

V Primorju se je nasprotno uveljavila streha z nizkim naklonom, ker ponuja manj opore za burjo, padavinske vode pa tudi ni veliko. Poleg tega ima streha z nižjim naklonom manjšo površino, kar pomeni manj strešne kritine in manj stroškov pri gradnji. Iz podobnih praktičnih razlogov so se izoblikovale tudi strehe v drugih predelih naše dežele. Če bi na isto stavbo postavili različne oblike streh, bi jo glede na različen vtis, ki ga naredi na nas, uvrščali v različne pokrajine, tako zelo oblika strehe vpliva na optično dojemanje stavbe in kulturne krajine, v kateri stoji.

Pri nas je tradicionalna oblika strehe dvokapnica, ki se pojavlja v vseh naših pokrajinah in na objektih z različnimi nameni — od bivalnih do gospodarskih objektov ter vse do kozolcev. Dvokapnica je sicer lahko kombinirana s polnim ali delnim čopom, frčadami, glede na objekt postavljena v »T«, »L« ali drugi obliki, del strehe je lahko daljši od drugega, vendar v osnovi ostaja dvokapnica. Poleg dvokapnice se najpogosteje pojavljajo strehe v piramidasti obliki in sem ter tja enokapne strehe.

Z vse večjim vplivom globalizacije in mešanjem kultur prihajajo k nam tudi druge oblike streh, kakršnih prej, razen morda v mestih, nismo poznali. Nekatere imajo praktično ozadje, na primer pri nizkoenergijskih, pasivnih in aktivnih hišah, kjer obliko zgradbe in tudi strehe določajo potrebe po čim manjših toplotnih izgubah. Druge pa so plod globalizacije, drugačnega pogleda na lepoto in tradicijo, poskus ustvariti nekaj novega ... Kar ni nujno slabo. Spremembam se tako ali tako ni mogoče ogniti.

Žal na nekaterih novogradnjah vidimo tudi strehe, ki so plod izživljanja arhitekta in bahaštva investitorja ali, po drugi strani, njegovega pomanjkanja občutka za lepo. Takšnih izstopajočih in okolje motečih objektov bo vedno nekaj. Načeloma bi morali biti projektni pogoji glede na lokacijo tako postavljeni, da takšni primeri ne bi bili možni. Sicer pa je linija med lepo in grdo streho kot tanka linija med umetnostjo in kičem — ali povedano drugače, vsak gleda s svojimi očmi.

Še misel za konec: Tudi na prestižnem objektu lahko stoji preprosta dvokapnica, ki se optično staplja s strehami v okolici. Z manj razdelano streho imamo manj težav — manj je stičišč, žlot, grebenov ..., zaradi česar je manj možnosti, da bi streha zamakala. Je cenejša za postavitev in vzdrževanje, poleg tega pa so preproste oblike tudi najlepše.