Problematika ravnih streh

Vir: GRADIM

Ravna streha je z gradbenega stališča določena kot vodoravna ploskev, namenjena zaščiti prostorov pod njo. Prav prostori pod njo določajo, kako mora biti takšna streha izdelana.

Vrste ravnih streh

Pomembno je, ali ravna streha stoji nad stano­vanjskim delom ali pa je samo nadstrešnica. V prvem primeru je treba veliko pozornosti name­niti toplotni in hidro izolaciji, v drugem primeru pa toplotna izolacija ni potrebna. Tudi pri individualnih hišah lahko najdemo nekaj primerov: ravna terasa nad stanovanjskim delom, na primer, zahteva pravilno izvedeno toplotno izolacijo in vodotesnost. Balkon pa je po drugi strani samo nadstrešnica, ki ne zahteva to­plotne izolacije.

Ravne strehe lahko delimo tudi na pohodne in nepohodne.

Stanovalci izkoriščajo površino pohodne strehe za rekreacijo, za razgledno ploščad, za sušenje perila in podobno. Pohodna streha je zaščitena s primerno ograjo, dostop pa je urejen.

Nepohodne strehe niso izkoriščene in nimajo preprostega dostopa. Dostop je mogoč samo vzdrževalcem. Ker niso namenjene za uporabo, so izolacijski sloji drugače izvedeni. Zato lahko zadrževanje stanovalcev na takih strehah, če zanemarimo, da je takšno početje nevarno in prepovedano, povzroči poškodbe v izolacijskih slojih in s tem počasen propad strehe.

Problematika ravnih streh

Ravne strehe so prav posebno gradbeno-fizikalno področje, ki zahteva od izvajalca del in konstruktorja precej znanja. Obravnavati jih je treba z več strani:

• kot nosilne konstrukcije,
• kot vodotesne sestave, ki ščitijo objekt pred vdorom atmo sferske vode, in
• kot toplotno in zvočno izolacijo.

Projektanti pri načrtovanju ravnih streh rešujejo kar precej težav. Upoštevati je treba, da je streha najbolj izpostavljen del in zato dovzetna za različne gradbeno-fizikalne in vremenske vplive. Če je streha nepravilno načrtovana, je njeno trajanje kratko, posledice pa zelo neprijetne.

V konstrukciji delujejo različne napetosti, ki so posledica spremembe v temperaturi in vlagi. Na streho delujejo krčenje in raztezanje konstrukcije, posedanje stavbe, vibracije in vlaga. Posebno neugodne so velike temperaturne spremembe. Površinske temperature na zgornjih slojih ravnih streh v poletnem času dosegajo tudi 80 °C in več. Ta temperatura lahko hitro pade ob nalivih, tako da so temperaturne spremembe kar znatne. Tem spremembam so izpostavljeni vsi sloji ravne strehe in tudi prostori neposredno pod njo.

Nosilna konstrukcija

Nosilna konstrukcija ravne strehe je ponavadi betonska plošča. Lahko je vpeta, delno vpeta ali prosto ležeča. Po izvedbi je lahko monolitna, torej vlita in betonirana na samem mestu, ali pa je izdelana iz vnaprej pripravljenih delov. Projektanti morajo upoštevati raztezanje in krčenje takšne konstrukcije. Najbolje je, da plošča ni togo vpeta in da ležišča omogočajo “dihanje”. Pri togo vpetih konstrukcijah prihaja do napetosti, ki lahko poško dujejo izolacijske sloje. Gradbeniki “dihanje” konstrukcije rešujejo tudi z dilatacijskimi režami.

Poleg betonske plošče poznamo še nekaj drugih rešitev za konstrukcijo ravne strehe: betonsko ploščo z opečnatimi vložki (monta), lahko jekleno konstrukcijo, ploščo iz plinobetona (siporex, perlit beton ...) in druge. Ne glede na izvedbo pa kon strukcija ne bi smela biti togo vpeta, hidroizolacije pa ne bi smeli lepiti nepo sredno na konstru kcijo. Poskrbeti je treba za drsni kontakt in paroizenačevalni sloj. Prvi poskrbi, da se zaradi delovanja konstrukcije ne poškoduje hidroizolacija, drugi pa preprečuje vdor vodne izparine v toplotno izolacijo.

Čeprav govorimo o ravnih strehah, mora biti nosilna stropna plošča zabetonirana v ustreznem nagibu, ki omogoča odvajanje vode (0,5 % do 5 %). Če ni, je treba dodati poseben betonski sloj, ki omogoča ustrezen naklon. Ta sloj naj ne bi bil iz toplotno-izolacijskega materiala! Če so v osnovni konstrukciji dilatacijske reže, naj bodo tudi v naklonskem betonu.

Preden začnemo s polaganjem izolacijskih slojev, mora biti vrhnja plast strešne konstrukcije ravna in suha.

Izolacija ravne strehe

Ravna streha potrebuje tri vrste izolacije: toplotno, zvočno in hidroizolacijo.

Toplotno in zvočno izolacijo rešujemo hkrati. Toplotna izolacija ni potrebna samo zaradi ugodnega bivanja neposredno pod streho, pač pa preprečuje nastanek kondenza v konstrukciji in večja raztezanja ter krčenja zaradi toplotnih sprememb. Toplotno izolacijo vgrajujemo na zunanji strani. Če bi jo vdelali na spodnji strani, bi sicer pripomogla k boljšim toplotnim razmeram v prostorih pod streho, toda konstrukcija bi bila obremenjena s prevelikimi toplotnimi spremembami.

Toplotna izolacija mora biti izdelana iz kakovostnih materialov, ki prenesejo obremenitve na ravnih strehah. Obremenitve nastanejo že pri izdelavi izolacijskih slojev, na primer toplotne obremenitve pri polaganju in lepljenju z vročimi bitumenskimi premazi. Pri pohodnih strehah nastanejo tudi obremenitve zaradi teže. Toplotna izolacija mora predstavljati zaprt sloj brez toplotnih mostov.

Hidroizolacija varuje objekt pred vdorom meteorne vode in pred drugimi padavinami (sneg). Je najbolj izpostavljena mehanskim in vremenskim vplivom.

Po sestavi ločimo:

• neprezračevane ali tople strehe,
• prezračevane ali hladne strehe,
• kombinirane strehe,
• obrnjene, neprezračevane strehe.

Pri neprezračevanih strehah so vsi sloji položeni drug na drugega in med seboj spojeni.

Pri prezračevanih strehah je med toplotno izolacijo in nosilno konstrukcijo hidroizolacije prezračevan prostor.

Kombinirana streha ni prezračevana, sloji so med seboj spojeni in položeni drug vrh drugega, nosilna konstrukcija pa je hkrati toplotna izolacija.

Pri obrnjeni neprezračevani strehi je hidroizolacija položena pod toplotno izolacijo, kar je obratno od običajne izvedbe.

Zelene strehe

V svetu so zaradi pomanjkanja zelenic čedalje bolj v modi t.i. zelene strehe, ki v urbano okolje vnašajo svežino. Pogoj za zasaditev zelenja je dobro izolirana ravna streha. Hidroizolacija kot vrhnji sloj izolacije mora biti dobro zaščitena pred vdorom korenin, cela streha pa projektirana tudi za dodatno težo sloja prsti, rastlinja in vode, ki jo lahko ta sloj vpije.

Prednosti ozelenjene strehe so poleg estetskih tudi povsem praktične. Ob hudih nalivih zadržuje vodo, ki se zato počasneje steka v kanalizacijo. Nad strešno konstrukcijo je dodaten zaščitni sloj, zato so temperaturne spremembe v izolaciji in konstrukciji manjše. Ozelenjena streha je zato trajnejša. Med slabosti pa lahko prištevamo potrebno vzdrževanje, toda lahko ga spravimo na najmanjšo možno mero, če poskrbimo za dobro drenažo in streho zasadimo z rastlinjem, ki ne po trebuje posebne nege. Če se na strehi zadržujemo in jo uporabljamo tudi kot po vršino za rekreacijo, jo je bolje zasaditi s parkovnim rastlinjem. Vzdrževanje le-tega je lahko prijetno rekreacijsko opravilo.

Če se odločate za ozelenitev že izdelane ravne strehe, je posvet s strokovnjakom nujno potreben.