Konstrukcija strehe

Vir: GRADIM

Streha je sestavljena iz nosilne konstrukcije in kritine. Nosilna konstru­kcija je v večini prime­rov lesena, čeprav najdemo tudi beton­ske in jeklene, a red­keje pri individualni gradnji. Obtežbe strehe (kritina, sneg, led, žled in upor proti vetru) se prenašajo na povezja, na no­silno konstrukcijo. Posamezni deli kon­strukcije so med seboj povezani s tesarskimi zvezami (spah, uleg, utor, čep ...). Pri večini povezij se obtežbe pre­našajo naprej na nosilne zunanje zidove, le pri stoličnih strehah z dvema vmesnima legama, ki sta neposredno podprti, se obtežbe pre­našajo prek podpor tudi na betonsko stropno ploščo. Tudi pri individualni gradnji je zgornji strop zdaj velikokrat betonski in prenese dodatne obtežbe strehe.

Po sestavi ločimo:

• neprezračevane ali tople strehe,
• prezračevane ali hladne strehe,
• kombinirane strehe.

Pri neprezračevanih strehah so vsi sloji položeni drug na drugega in med njimi ni dodatnega prostora. Pri prezra­čevanih ali hladnih strehah pa so sloji med seboj ločeni. Vmes je prezračevan prostor.

Za novogradnjo, družinsko hišo, ki ima nagnjeno streho, najbolj ustreza prezračevana ali hladna streha. To je dvojna streha s spodnjim prezra­čevalnim slojem, ki pozimi preprečuje konden­zacijo vlage in zastajanje ledu na kapu, poleti pa vročinske zastoje. Če pod­strešje uporabite za bivanje, potem samo prezračevana streha omogoča pravilno izvedbo izolacije in s tem udobno počutje pod streho tako pozimi kot poleti.

Prezračevana streha je dobra le, če so na kapu in na slemenu ali grebenu ustrezne odprtine za dovod in odvod zraka. Projektant mora te odprtine predvideti že v načrtu in določiti njihov presek.

Spodnja streha je izraz za po­polni opaž, položen na špi­rovce in prekrit s strešno lepenko ali napenjalno folijo. Spodnja streha je zlasti potrebna v izpostavljenih gorskih legah, na ob­močjih, kjer pihajo močni vetrovi in pri nizkih na­klonih strehe. Spo­dnja streha je nujna tudi pri prezračevani strehi. Spodnje strehe zahtevajo vme­sno letvanje (kontra letve), ki zagotavlja prezračevanje in omogoča odtok vode po spo­dnji strehi, če bi morda prišlo do vdora čez kritino. Kontra­letve so preseka najmanj 50 x 50 milimetrov, na njih ležeče strešne letve pa najmanj 40 x 50 milimetrov. Spodnjo streho mnogokrat imenu­jemo tudi sekundarna kritina.

Prezračevalni sloj omogoča odvod vodne pare, ki prehaja skozi konstru­kcijo iz podstrešja, in tako preprečuje kondenzacijo na zunanjih hladnejših slojih. Če je spodnja streha prekrita s folijo ali strešno lepenko, ki ne prepušča vodne pare, sta potrebna dva prezra­čevalna sloja, prvi med izolacijo in spodnjo streho in drugi med spodnjo streho in strešno kritino. Če pa je spodnja streha paroprepustna, zado­stuje en sam prezračevalni sloj med spodnjo streho in strešno kritino.

V zadnjem času, ko so se poostrile zahteve po učinkoviti izolaciji, so strokovnjaki prišli do vrste novih izolacijskih materialov in novih spoznanj. Med razmeroma nove materiale lahko prištevamo tudi paroprepustne folije, ki so postale nepogrešljive predvsem pri izvedbi prezračevane strehe nad pod­strešnimi stanovanji. Z uporabo pa­roprepustne folije se izvedba strehe poenostavi — folija prevzame vlogo spodnje strehe ali sekundarne kritine in vetrne zapore, hkrati pa omogoča neoviran prehod vodne pare iz podstre­šja skozi konstrukcijo in izolacijo naprej v prezra­čevani sloj.