Izbira oken - pomembna odločitev

Vir: GRADIM

Izdelovalci so načrtovali sodobna okna na podlagi izkušenj, ki so jih pridobili pri prejšnjih izvedbah. Notranji prostor med dvema stekloma so popolnoma neprodušno zaprli in ga napolnili s suhim zrakom ali plinom. Suh zrak ne more kondenzirati na hladnem zunanjem steklu, zato se pri nizkih zunanjih temperaturah steklo ne orosi. Sodobno okno je enokrilno z dvojnim ali celo trojnim steklom, prostor med njimi pa je izpolnjen s suhim zrakom ali plinom in neprodušno zaprt.

Pri izbiri materiala, iz katerega so izdelani okenski okviri, obstaja v zadnjih letih prisotna predvsem izbira: les ali plastika, alternativa je še lesen okvir, ki je z zunanje strani za večjo zaščito pred vremenskimi vplivi oblečen v aluminij. Novi, sodobni plastični materiali poleg odpornosti proti UV žarkom zagotavljajo tudi dolgo življenjsko dobo. V okvire so v zračne komore vstavljeni jekleni profili. Zato se proizvajalci plastičnih oken lahko pohvalijo z robustnostjo in trpežnostjo, hkrati pa tudi z natančnostjo izdelave.

Po drugi strani je les tradicionalno gradivo, ki ga za izdelavo oken uporabljamo že stoletja. Izdelovalci lesenih okenskih okvirov se lahko pohvalijo s svojo tradicijo, dolgoletnimi izkušnjami in preizkušenimi rešitvami. Les je lep in nenadomestljiv, v stanovanje prinaša toplino in prijaznost, toda le če je zaščiten in obarvan tako, da je razvidna njegova naravna struktura.

Največja razlika med lesom in plastiko kot materialom za okenski okvir je v vzdrževanju. Plastični okvir vzdrževanja praktično ne potrebuje, lesenega pa je treba od časa do časa zaščititi s premazom. Sodobni premazi so vedno bolj izpopolnjeni in tovarniško zaščiteno leseno okno vzdrži več let brez ponovnega premaza. Premazi na vodni osnovi so ekološki in dovolj vzdržljivi, da jih je treba obnavljati le občasno. Če govorimo o vzdrževanju, je treba poudariti, da vsako okno, ne glede na material, potrebuje redni servis, pri katerem okno pregledajo, odpravijo manjše napake, podmažejo in ga nastavijo, če je treba.

Za les se odločimo, kadar želimo že na zunaj prikazati toplino in prijaznost svojega doma. Lepše se poda v nekatera okolja, kjer plastika moti, na primer na deželi in v bližini gozdov. Tudi tam, kjer so okna že tradicionalno opremljena s polkni, je les nenadomestljiv. Če pa želimo lesen okvir prepleskati s pokrivno barvo, ki zakrije strukturo lesa, se je bolje odločiti za plastična okna, ki ne potrebujejo dodatnega barvanja.Tudi sicer so plastična okna lepa in vzdržljiva. Zato odgovor na vprašanje — plastika ali les ni povsem preprost in izbiro prepuščamo osebni presoji in okusu.

Pri izbiri okna je pomembno tudi okovje. Močno, robustno okovje bo omogočalo dolgotrajno uporabo in varno zapiranje. Nasprotno pa je slabo, nezanesljivo okovje lahko vzrok za nezadovoljstvo in slabo oceno sicer povsem solidno izdelanega okna.

Nekatere raziskave kažejo, da pri neizoliranem objektu okna k skupnim toplotnim izgubam prispevajo 18 odstotkov, pri izoliranem objektu pa kar 54 odstotkov. Številke se spreminjajo v odvisnosti od velikosti objekta in oken, vendar jasno kažejo na to, da gre pri izoliranem objektu približno polovico izgubljene energije skozi okna! To pa je že podatek, ki nas opozarja.

Večina proizvajalcev je že pred časom spoznala potrebe po oknih, skozi katera se izgublja čim manj energije. Na trg so prišla skrbno načrtovana okna s posebnim poudarkom na čim manjši toplotni prehodnosti stekla in okvira. Čim manjša je toplotna prehodnost snovi, tem manjši je prehod toplote skoznjo in tem manjše so toplotne izgube. Če primerjamo dve različni okni glede na njuno toplotno prehodnost, je boljše tisto okno, ki ima nižjo vrednost U , torej prevaja manj toplote ali, povedano drugače, je boljši toplotni izolator. Proizvajalci ponavadi postrežejo s podatkom o toplotni prevodnosti zasteklitve, če ne, moramo ta podatek zahtevati.

Dobre izvedbe zasteklitve omogočajo toplotno prehodnost U = 1,1 W/m2K, pa tudi nižjo do U = 0,8 W/m2K in 0,5 W/m2K. S posebnimi izvedbami je moč doseči tudi nižje vrednosti, vendar cena zasteklitve nesorazmerno narašča. Ker v skupno toplotno prehodnost nekaj pripomore tudi okvir, je dobro vedeti, kateri okvir je boljši po tem pogledu — plastičen ali lesen. Ustrezni so profili s skupno debelino 7 centimetrov ali več. Okvir iz lesa iglavcev ima toplotno prehodnost od 1,5 do 1,8 W/m2K. Toplotna prehodnost plastičnega okvira je odvisna od števila zračnih komor. Trikomorni profili imajo toplotno prehodnost okoli 1,6 W/m2K, petkomorni 1,2 W/m2K, na trgu pa so tudi šestkomorni profili in celo osemkomorni, ki dosegajo še nižjo toplotno prehodnost.

Skupna toplotna prehodnost povprečnega sodobnega okna se giblje od 1,2 do 1,3 W/m2K. Za primerjavo naj bo podatek, da je toplotna prehodnost 30 centimetrov debelega opečnatega zidu brez izolacije 1,45 W/m2K, istega zidu z 10-centimetrsko izolacijo pa 0,3 W/m2K. Tudi čez dobro okno prehaja še vedno 4-krat več toplote kot čez dobro izoliran zid!

.