Soba za najmlajše

Vir: POHIŠTVO OPREMA

Verjetno le redkokdo med vami ne bi svojemu naraščaju namenil najboljšega, kar lahko. Otroške in mladinske sobe so med najlepše opremljenimi prostori v stanovanju, zanemarjamo pa začetno obdobje od rojstva do približno štirih let. To je čas najbolj razburljivega razvoja. V tem času otrok spregovori, shodi, spoznava okolico, starše, svoje ljubljenčke in pravljične junake. Se vam ne zdi, da mu moramo tudi v tem času ponuditi ustrezno okolje, predvsem varno in prijetno!?

Soba za dojenčka; da ali ne?

Ko govorimo o otroških in mladinskih sobah, ponavadi mislimo na obdobje otrokovega življenja od vrtca do fakultete. Le malokdaj pomislimo na obdobje od rojstva do približno četrtega leta starosti. Prostora, kateremu smo namenili vlogo otroške sobe, ne opremljamo posebej za to rosno obdobje, čeprav bi ga lahko in na trgu lahko najdemo tudi ustrezno pohištvo.

Mnenja o tem, ali naj bi otrok od rojstva naprej spal v svoji sobi, se delijo. Mnogi starši dojenčka vzamejo v svojo spalnico, nemalokrat tudi na svojo posteljo. Otrok resda potrebuje pozornost in toplo bližino, toda psihologi se strinjajo, da je šok ob spremembi okolja, ko otroka kasneje prestavimo v njegovo sobo, hujši od dejstva, da od začetka spi v svoji sobi in se navaja na svoje okolje. Starši lahko dogajanje v otroški posteljici s sodobnimi elektronskimi pripomočki, ki prenašajo zvok in celo sliko, spremljajo kar iz svoje spalnice. Če otrok joka ali postane nemiren, lahko hitro priskočijo in ga pomirijo s svojo ljubečo prisotnostjo. Ločeno spanje je bolj kakovostno tako za starše kot za otroka.

Oprema

Otrok v začetnem obdobju svojega življenja ne potrebuje veliko. Oprema njegove sobe, če bi gledali le na njegove potrebe, bi se prav lahko zožila na ustrezno posteljico, saj večino časa prespi ali se igra prav v posteljici. Vsa druga oprema je pravzaprav namenjena staršem, da lahko pospravijo in imajo vedno pri roki stvari, ki jih potrebujejo pri negi otroka: plenice, brisače, oblačilca, odeje, pudre in druga kozmetična sredstva ... Za to so najbolj priročni predalniki; veliko bolj kot omare, saj v tem obdobju še ne bomo obešali otroških plaščev in drugih večjih kosov oblačil. Predalnike za silo lahko zamenjamo z omarami z velikim številom polic.

V “dojenčkovi sobi” nujno potrebujemo tudi površino za previjanje. Proizvajalci pohištva poznajo zahteve in trgu ponujajo ustrezne predalnike, komode. Zgornja površina je na višini od 100 do 110 centimetrov, da se nam pri delu ni treba preveč sklanjati. Hkrati je dovolj velika, da lahko malčka za hip spustimo z oči, ko brskamo za plenicami; ne bo štrbunknil na tla, četudi se enkrat ali dvakrat prekotali brez našega nadzora. Nekateri modeli imajo površino že oblazinjeno, pri drugih moramo sami poskrbeti za ustrezno mehkobo.

Otrok v tej starosti velik del časa prespi ali se igra v posteljici, zato ji moramo pri opremljanju prostora nameniti največ pozornosti. Dobri proizvajalci vedo, kakšna je dobra posteljica. Pri nakupu pa vseeno preverimo nekatere varnostne zahteve. Ograjica mora biti sestavljena le iz navpičnih letev, ki otroku ne dajejo opore za plezanje. Razmik med letvami naj ne bo večji od 65 in ne manjši od 45 milimetrov. Ograjica naj sega vsaj 60 centimetrov nad ležišče. Ponavadi lahko vsaj eno stranico spustimo ali odstranimo, da lažje dosežemo do ležišča. Postopek mora biti tako zasnovan, da v nobenem primeru otrok ne more sam med igro in po nesreči odstraniti stranice. Vzmetnica naj popolnoma zapolni prostor, tako da ni vrzeli, v katere bi lahko zašle otroške ročice ali nožice. Vsi zaključki in koti naj bodo primerno zaobljeni, da ni nevarnosti za praske ali ureznine. Barve, s katerimi je posteljica pobarvana, morajo biti neoporečne. Če je posteljica na koleščkih, morata biti vsaj dve kolesci opremljeni z zavoro.

Podlaga za vzmetnico naj omogoča zračenje; najboljša je podlaga iz letev ali lepljene plošče z velikim številom lukenj. Vzmetnica naj bo ekološko sprejemljiva in vsaj za četrtinko metra daljša od otroka. Dolžina posteljice je ponavadi med 130 in 140 centimetri. Ko jo otrok preraste, je zrel za normalno otroško sobo. Posteljice ne postavljamo v bližino grelnih teles, na prepih ali pod okna, posebej ne na vozle geopatogenih sevanj.

Pri nakupu pohištva se redkokdaj odločamo za investicije, katerih življenjska doba je vnaprej določena na največ štiri leta. Vendar se pri nakupu pohištva za dojenčka vsak vloženi tolar nekajkrat povrne. Pohištvo lahko kasneje ugodno prodamo, še bolje pa je, če dočaka novega člana družine ...