Optika zidov

Vir: GRADIM

Prostor je omejen s šestimi ploskvami, ki s svojo podobo bistveno vplivajo na podobo celega prostora. Pravzaprav vplivajo na naše dojemanje tega prostora. Prostor namreč ostaja isti, a če spreminjamo barve in vzorce na mejnih ploskvah, ga bomo vedno videli drugače.

Svetle barve mejnih ploskev ali drobni vzorci naredijo prostor odprt, velik, optimističen; medtem ko temne barve ali veliki vzorci učinkujejo obratno. Prostor je na videz manjši, bolj zaprt, pesimističen. Vodoravni vzorci na stenah naredijo prostor na videz širši in nižji, kot je v resnici, pri navpičnih vzorcih pa prostor občutimo kot višji in ožji.

Prostor vedno načrtujemo v celoti, torej z opremo hkrati tudi mejne ploskve prostora. In našteta dejstva moramo pri tem upoštevati, predvsem če gre za prostor, ki je s svojimi merami nenavaden, na primer pretirano dolg, kratek, ozek, širok, nizek ali visok.

Pri tem si je treba zapomniti, da nam temna barva ali veliki vzorci mejno ploskev na videz približajo — in obratno. Dolg prostor zato na videz skrajšamo, če zadnjo steno prebarvamo v temnejši barvi od drugih sten ali na njej zarišemo večje vzorce. Obratno kratek prostor “podaljšamo” tako, da je zadnja stena svetlejša od drugih. Visok strop optično znižamo, če ga prebarvamo bolj temno od sten, in nizkega povišamo, če ga prebarvamo svetleje.

Tla so ponavadi temnejša od sten, kar daje občutek stabilnosti. Neprijetno je, če so stene temnejše od tal, še bolj pa, če je tudi strop temnejši. Dobimo občutek narobe obrnjenega prostora, prostor učinkuje nestabilno, stene in strop s svojimi barvami pritiskajo na nas. Le v izjemnih primerih, če je strop zelo visok, ga lahko obarvamo temno in tako optično znižamo prostor. Toda veliko bolje je prostor optično zniževati z več vodoravnimi linijami.

Če stene opremljamo s tapetami, kar sicer ni več tako priljubljeno kot pred dvajsetimi leti, ko je bila moda tapet na višku, moramo paziti na vzorce. Kot rečeno, manjši vzorec prostor optično poveča, večji vzorec pa ga zmanjša. Dolg hodnik lahko tako na videz skrajšamo, če je vzorec na zadnji steni večji od vzorca na stranskih stenah —in obratno. Mislim, da ste zdaj že dojeli pravila igre. Podobno namreč velja pri ozkih prostorih, ki zahtevajo vzorec v vodoravni smeri, ali pri širokih, ki jih “zožimo” z navpičnim vzorcem na zadnji steni.

Seveda prostori nimajo vedno neobičajnih mer. V tem primeru lahko optiko prostora pokvarimo, če neko steno izrazito drugače opremimo kot druge. Ker ponavadi stene dokončamo pred vnosom pohištva in druge opreme, moramo vnaprej načrtovati barvo pohištva in sten, da ujamemo ustrezno barvno kombinacijo.

Če pri dokončevanju sten še nimamo ideje o pohištvu, je stene in strop najbolje pobeliti. Bela “barva” je idealna za kombiniranje in z njo ne moremo zagrešiti napake, poleg tega pa je skoraj vedno v modi. K njej se prilega tako temno kot svetlo pohištvo. Na razpoloženje vpliva nevtralno, prej optimistično in brezskrbno kot obratno; prostor z belimi stenami prenese tudi močne barvne kombinacije različnih dodatkov. Kot dokaz tej trditvi gre tudi dejstvo, da so stene skoraj vseh salonov s pohištvom pobeljene. Lastniki lahko zato v svojem ambientu kombinirajo in menjajo različno pohištvo, ne da bi se “sprlo” s stenami.

Vendar kdor ve, kaj počne, lahko ustvari prijeten in uspešen ambient tudi z močno obarvanimi stenami v kombinaciji z ustreznim pohištvom in predvsem z namembnostjo prostora in geografsko lokacijo. A arhitekt, ki bi, na primer, na Gorenjskem zarisal temno modre stene, bi kljub svetlemu pohištvu in živahnim dodatkom storil nedopustljivo napako. Hladne, temno modre stene niso na Gorenjskem nikdar bile v rabi, ker je ozračje za takšne barve prehladno. Hladna modra barva spada bolj v Primorje, kjer je ozračje toplejše in celo tako vroče, da ga je treba ohladiti s hladnimi barvami zidov.

Pokazati je treba na še nekaj napak, ki niso redke. Največkrat se pojavijo v zvezi z lesenim opažem. Stene in strop, opremljene z opažem, s časom postanejo temne, čeprav je morda opaž ob vgradnji svetel. Prostor postane zato na videz manjši. V kmečkem okolju so sobe, obite z lesenim opažem in opremljene s starinskim, težkim in temnim pohištvom, mračne, turobne in neprijetne za bivanje. Če bi bile stene bele, bi bilo ozračje takoj bolj vedro.

Opaž na stropu je treba pravilno usmeriti. Dolg in ozek strop bomo na videz skrajšali in razširili, če lesene letve postavimo povprek. Takšna rešitev je ustrezna pri dolgih vhodnih prostorih in hodnikih. Obratno lahko strop na videz podaljšamo, če letve opaža usmerimo podolgem. Posebej previdni moramo biti pri barvi opaža. Ne pozabimo, da temen opaž strop na videz zniža in kaj lahko se zgodi, da nam dobesedno visi nad glavo — in to je neprijetno. A pri previsokem stropu rešitev morda niti ni tako slaba.

Tudi pri opažu na stenah veljajo že opisane zakonitosti. Ozek prostor na videz razširimo, če letve opaža postavimo vodoravno, nizkega povišamo z navpično postavljenim opažem.

Na zaključno steno lahko vpliva tudi pohištvo. Niz vodoravnih polic steno na videz podaljša in zniža. Obratno lahko pohištveni elementi, ki so postavljeni navpično drug ob drugem, steno na videz skrajšajo in povišajo.

A: Ponavadi stene in strop pobelimo, da prostor pripravimo za vnos pohištva in opreme. Bel strop in stene so univerzalno sredstvo, s katerim dosežemo, da se barve okolice ne stepejo z barvami pohištva in opreme. Z belim stropom in stenami prostor tudi optično povečamo in mu omogočimo dihanje. Tla so rahlo obarvana z barvo talne obloge. Takšen prostor je osnovno izhodišče za nadaljnje opremljanje.

B: Pravijo, da močnejše barvne odtenke izkustveno dojemamo kot bližje od odtenkov, ki niso tako močni. Če ne verjamete, si vzemite primer v naravi. Hribovje, ki je dlje, vidimo bolj svetlega kot hribovje, ki je bližje. To izkušnjo v naravi podzavestno prenašamo v svojo okolico. Če zadnjo steno prostora obarvamo z močnejšim odtenkom, se nam bo zdela bližja in zato prostor krajši.

C: Tudi velikost predmetov podzavestno povezujemo z njihovo oddaljenostjo. Bolj ko so predmeti oddaljeni, manjše vidimo, in obratno. Če zadnjo steno opremimo z drobnimi vzročki, bo stena videti dlje, na tej skici pa je stena, opremljena z večjimi vzorci, videti bližje kot stena, ki je le bela.

D: Če združimo obe izkustvi in zadnjo steno opremimo tako z močnimi barvnimi odtenki kot z velikimi vzorci, bo stena na videz že dokaj blizu.

E: Vse povedano velja tudi za stranski steni. Če sta močno obarvani, prostor zožujeta in na videz podaljšujeta.

F: Strop z močnim barvnim odtenkom prostor na videz znižuje in hkrati širi.

A: Prazen prostor z belimi stenami in stropom ter z rahlo obarvanimi tlemi, ki jih obarvajo talne obloge, je izhodišče za opremljanje.

B: Navpični vzorci na zadnji steni prostor navidezno zožijo in povišajo.

C: Vodoravni vzorci prostor navidezno znižajo in razširijo.

D: Prostor lahko na videz še bolj znižamo, če zgornji zaključek stene obarvamo v barvi stropa in spodnjega v barvi tal. Vzdolžni vzorci še bolj poudarijo končni vtis.

Namesto pižamastega vzorca tapet lahko uporabimo lesene letve, omarice, police, regale. Tako tudi pohištvo pripomore k splošnemu vtisu o prostoru.

Samo z dodatkom nekaj močnejših tonov smo popravili nesorazmerje z leve slike. Enako je v prostoru, kjer z dodatkom nekaj izrazitih elementov lahko popravimo nesorazmerno razporeditev drugih elementov.

Element v središču na levi sliki deluje moteče. Če ga nekoliko prestavimo, kot na desni sliki, deluje precej bolj prijetno.