Najstniška soba

Vir: Administrator

Po izkušnjah sodeč je v celem stanovanju najtežje opremiti otroško in kasneje najstniško sobo. Opremljamo jo s svojim pogledom na svet glede na praktičnost in uporabnost. Otroške in najstniške oči pa vidijo svet drugače kot mi. Morda bi jim bilo treba ugoditi ali pa vsaj poiskati ustrezno srednjo pot, ki bi zadovoljila tako nas, starše, kot tudi otroke.

Bolj ko gre otrok proti puberteti, bolj potrebuje kotiček, v katerega se bo umaknil in skril. Če je do zdaj otroška soba gostila dva otroka, je čas, da jo pregradimo in vsakemu otroku omogočimo vsaj malo zasebnosti. Zdaj lahko otrokom namenimo tudi kakšne manjše pritikline v stanovanju, celo v kleti ali na podstrešju. Najbolj srečni bodo v samo svoji sobi, čeprav majhni, v kateri jih ne bo nihče motil, če pa bodo lahko glasbo navijali na ves glas, ne da bi starši težili, še toliko bolje.

Naenkrat pravljične podobe in mavrične barve niso več pomembne. Najbolj pomembna je zasebnost. Zato tudi odprte police niso več zaželene, boljši so zaprti predali. Prej mavrično barvne fronte na pohištvu naj bodo zdaj enobarvne ali v barvi lesa.

Posteljo je treba zamenjati z daljšo. Čeprav najstnik še ni dorasel do 180 centimetrov višine, si že želi posteljo dolžine 210, 220 centimetrov ali celo daljšo. Ugodimo mu, kolikor je mogoče v okviru standardne ponudbe, saj s tem podzavestno spodbujamo njegovo rast in razvoj. Vendar zgodba o najstniški postelji s tem še ni končana. Najstnik se namreč tudi zaljubi. Starši na najstniško ljubezen gledamo s svojimi očmi, izkušnjami in nostalgijo, ko je bil višek razmerja romantičen objem. Zdaj gre vse hitreje, precej hitreje. Če dovolimo, da fant prespi pri naši najstnici ali da dekle prespi pri našem najstniku (sicer bosta uhajala, našla prostor kje drugje, v parku, pri prijateljih, v disku ... in pod vplivom mnogih drugih dejavnikov), jima privoščimo vsaj najširše enojno ležišče (100 centimetrov) ali najožje dvojno ležišče (140 centimetrov).

Najstniško življenje ni več ena sama zabava, pač pa tudi trdo delo pri šolanju. Če mu je prej zadostovala mizica, na kateri je risal in se učil pisati, zdaj potrebuje urejen delovni kotiček z resno pisalno mizo in dodatno mizo za računalnik, monitor in tiskalnik. To je zdaj osnovna oprema najstniškega delovnega kotička. Če mu ga bomo tako opremili, mu bomo najlepše namignili, da bo treba nekaj ur na dan preživeti tudi v delu. Pri opremljanju delovnega kotička je treba dobro odmeriti osvetlitev in zagotoviti ustrezen, ergonomsko oblikovan stol.

Še vedno je najbolje, da stene sobe ostanejo bele barve. Tako ali tako bodo prelepljene s posterji priljubljenih zvezd iz glasbenega in filmskega sveta. Bela barva deluje bolj lahkotno in sveže kot težke temne barve. Misli najstnika so že same po sebi včasih težke, ko išče svojo vlogo v življenju in družbi. Težke, moreče stene njegove sobe mu pri tem prav nič ne pomagajo.

Še nekaj je pomembno. Najstnik nujno potrebuje samostoječi obešalnik za odlaganje obleke pred spanjem in velik koš za perilo, v katerega bo metal oblačila za pranje. Če tega ne bo, bodo njegova oblačila ležala po vsej sobi po tleh, ker je do skupnega koša za umazano perilo “predaleč”. Pomembno je tudi, da njegove sobe ne pospravljamo več. Za najstnika je moteče, da vdiramo v njegovo zasebnost, poleg tega obstaja nevarnost, da se kljub negodovanju navadi na “čistilni servis”. Brez skrbi, svojo sobo bo pospravil in očistil sam, ko bo začutil potrebo. Takrat mu lahko pomagamo z nasveti in čistili.