Vrste objektov

Vir: GRADIM

Spomnimo se, da je Zakon o graditvi objektov objekte delil na zahtevne, manj zahtevne in enostavne. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, objavljena v Uradnem listu RS št. 37/2008 z dne 15. 04. 2008, pa na novo postavlja razvrstitev objektov in sicer v štiri osnovne skupine. Ker je razvrstitev objektov po zahtevnosti pomembna tudi za individualnega investitorja pri gradnji enodružinske hiše in pri kasnejših dograditvah različnih pomožnih objektov na parceli, je prav, da se seznanimo z novo delitvijo objektov.

Vrste objektov

Z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost so določili vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt.

Uredba torej objekte deli na:

• zahtevne,
• manj zahtevne,
• nezahtevne in
• enostavne.

Za posameznika investitorja, ki gradi svoj dom, so pomembne predvsem spodnje tri kategorije. Družinska hiša spada med manj zahtevne objekte, razni pomožni objekti na parceli, kot, na primer, drvarnica, garaža ograja ipd. med nezahtevne, različni nadstreški, rezervoarji ipd. pa med enostavne objekte. Zaradi potrebnih dovoljenj je pomembno, da investitor natačno ve, v katero kategorijo bo spadal bodoči objekt. Zanimivo je, da manj zahtevni objekti niso poimenovani, pač pa za njih velja: »Manj zahtevni objekt je vsak objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.« (3. člen)

Zahtevni objekti so vsi objekti, katerih del ali celota izpolnjuje enega izmed naslednjih meril:

• imajo velike dimenzije (seštevek prostornine vseh prostorov presega 5000 m3 ali višina presega 15 m, merjeno od terena do kapa ali vrha konstrukcije, ali nosilni razpon je večji od 8 m ali prednapeta konstrukcija razpona je večja od 10 m);
• imajo globoko temeljenje (objekt s pasovnimi temelji, pri katerih je razmerje med njihovo globino in širino večje od 4, ali objekt s pilotnim temeljenjem, če so piloti daljši od 20 m, ali objekt s kesonskim temeljenjem),
• imajo podzemne dele, katerih globina presega 15 m, merjeno od terena;
• imajo pomembne morebitne vplive na okolje, tako da je zanje predpisana obvezna presoja vplivov na okolje.

Uredba v nadaljevanju našteva tudi objekte, ki spadajo med zahtevne ne glede na prejšnja določila. Ti objekti so, na primer, stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjske stavbe za posebne namene z več kakor 50 posteljami, gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe z uporabno površino več kakor 4000 m²; trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti z uporabno tlorisno površino več kakor 4000 m2; stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih, rezervoarji, silosi in skladišča, če njihova prostornina presega 1000 m3 itd. Spisek je precej dolg in za zasebnega investitorja pri gradnji družinske hiše ni pomemben. Za gradnjo družinske hiše so pomembni pogoji glede mer objekta (največja prostornina, višina, razponi), načina temeljenja in globina podzemnih delov.

Enodružinska hiša ponavadi omejitev teh parametrov ne presega, zato spada med manj zahtevne objekte.

Nezahtevni objekti je nova kategorija, ki je prej nismo poznali, vanjo pa je uvrščena večina objektov, ki smo jih prej poznali kot enostavne objekte.

Nezahtevni objekti so:

• objekti za lastne potrebe;
• ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m;
• škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m;
• pomožni infrastrukturni objekti, na primer pločniki, kolesarske steze, postajališča ipd.;
• pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, na primer kozolci, rastlinjaki, silosi, seniki ipd.;
• začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam:
• spominska obeležja;
• objekti za oglaševanje;
• prijavna hišica v vojašnicah;
• objekti za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m2, za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m.

S stališča lastnika enodružinske hiše in zasebnega investitorja so najbolj zanimivi nezahtevni objekti za lastne potrebe, zato jih posebej naštejmo:

• drvarnica, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 12 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
• garaža, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
• steklenjak, to je enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
• uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;
• bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m, merjeno od roba do dna;
• enoetažna pritlična lopa, namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobnega, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
• nepretočna greznica, izdelana kot neprepusten zbiralnik, namenjena zbiranju komunalne odpadne vode, iz katerega se komunalna odpadna voda odvaža v čiščenje in obdelavo na komunalno čistilno napravo, če je njena prostornina do 50 m3;
• pretočna greznica, namenjena anaerobni obdelavi komunalne odpadne vode, izdelana skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995, če je njena prostornina do 20 m3;
• utrjene dovozne poti dolžine do 300 m in širine do 4 m.

Objekt se šteje za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, če je v Uredbi objekt izrecno določen kot enostavni objekt, če ima investitor pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt, če gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti in so upoštevani vsi pogoji in zahteve za gradnjo enostavnega objekta.

Uredba natančno določa enostavne objekte, ki jih razlikuje kot:

• objekte za lastne potrebe;
• pomožne infrastrukturne objekte (npr. protihrupne ograje, revizijski jaški, cestne svetilke ipd.);
• pomožne obrambne objekte (heliport, antenski drog ipd.);
• pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (čebelnjak, gozdna učna pot ipd.);
• začasne objekte (sezonski gostinski vrt, začasne tribune za gledalce ipd.);
• vadbene objekte (smučišče, športno strelišče, planinska pot ipd.);
• spominska obeležja (spominske plošče, ki so sestavni del fasade stavbe in so manjše od 1 m2, ter spomeniki in spominska obeležja na pokopališčih);
• urbana oprema (nadkrite čakalnice na postajališčih, kioski, fontane ipd.).

Tudi v tem primeru so za nas najbolj zanimivi enostavni objekti za lastne potrebe. To so:

• nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
• rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3 in je zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline, ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
• mala komunalna čistilna naprava zmogljivosti do 50 populacijskih enot;
• zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, če je njegova globina do 30 m;
• zbiralnik za kapnico, to je montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, če je njegova prostornina do 30 m3;
• enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
• utrjena dvorišča do površine 300 m2.

Uredba poleg določitve vrste objektov postavlja tudi nekatere druge zahteve, ki so skupne za nezahtevne in enostavne objekte. Tako, na primer, nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. Za garažo, na primer, ne moremo pridobiti posebnega priključka za elektriko, pač pa je treba elektriko speljati iz obstoječe zgradbe.

Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja. Pri izračunu faktorja pozidanosti se seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri so bili zgrajeni, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli. Faktor pozidanosti je razmerje med skupno tlorisno površino objektov na parceli in površino parcele. Pri faktorju pozidanosti 0,4 ali 40 %, ki je pogost faktor v predmestjih, lahko, na primer, pozidamo 40 % parcele ali parcelo 1000 m2 pozidamo na 400 m2 Faktor pozidanosti je urbanistično določen za posamezna območja.

Na zemljiških parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja pozidanosti.

Če pri ograjah z izvedbenim prostorskim aktom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo takšne ograje pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

Nezahtevni in enostavni objekt se sme dozidati ali nadzidati ali mu spremeniti namembnost le pod pogojem, da kot celota tudi po nadzidavi ali dozidavi izpolnjuje vse zahteve, ki so določene za vrsto objekta, ki ji je pripadal pred nadzidavo ali dozidavo.

Za začetek gradnje zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta je potrebno gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Za zahtevne in manj zahtevne objekte je potrebna kompleksna projektna dokumentacija, to je sistematično urejen sestav načrtov, tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje. Obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del.

Tudi za postavitev nezahtevnega objekta je potrebno gradbeno dovoljenje, kar je novost, vendar je za izdajo takšnega gradbenega dovoljenja treba priložiti le:

• prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč (prikaze lahko izdela investitor sam);
• značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena (lahko izdela investitor sam);
• soglasja pristojnih soglasodajalcev (vlogi za izdajo soglasja je treba priložiti prej omenjene prikaze, rok za izdajo soglasja je 15 dni in pred izdajo soglasja ni treba pridobiti projektnih pogojev);
• dokazilo o pravici graditi (izpisek iz zemljiške knjige ...).

Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta investitor vloži na predpisanem obrazcu.

Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta v skrajšanem ugotovitvenem postopku izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji glede dopustne velikosti, načina rabe in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom, da so pridobljena vsa predpisana soglasja in da ima investitor pravico graditi.

To gradbeno dovoljenje neha veljati, če investitor ne začne graditi v enem letu od njegove pravnomočnosti. Roka veljavnosti ni mogoče spremeniti oziroma ni mogoče podaljšati časa njegove veljavnosti.

Gradnja enostavnega objekta se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, če gradnja ni v nasprotju s prostorskim aktom.

Pri zahtevnih in manj zahtevnih objektih je po koncu gradnje treba pridobiti uporabno dovoljenje, da lahko začnemo objekte uporabljati, za začetek uporabe nezahtevnega in enostavnega objekta pa uporabno dovoljenje ni potrebno.