Montažna gradnja - šest predsodkov

Vir: Administrator

Zasebni investitorji se še vedno spopadajo s predsodki pred gotovimi hišami. Ti predsodki že dolgo nimajo več osnove, so pa še vedno prisotni in včasih zameglijo dejstva pri odločitvi med klasično in montažno gradnjo.

1. "Gradnja gotove hiše traja manj časa od gradnje klasične hiše."

To drži le deloma. Pri obeh načinih gradnje gre velik del časa že za to, da se odločimo za ustrezen projekt in pridobimo potrebna dovoljenja. Nadalje je treba pripraviti teren z izkopom, izdelati klet s kletno ploščo ali samo osnovno podstavno ploščo. Do te točke potrebujemo prav toliko časa za klasično kot za gotovo hišo. Od tu dalje pa se postopka razlikujeta. Medtem ko klasično gradnjo nadaljujemo na mestu samem in hiša počasi raste pred našimi očmi, gotovo hišo izdelujejo v tovarni, kamor ponavadi nimamo vpogleda. Toda v obeh primerih traja nekaj mesecev, da je hiša zaprta in pod streho. Le da morajo gotovo hišo še pripeljati iz tovarne in jo sestaviti na gradbišču samem, kar se spet dogaja pred našimi očmi in zato je videti, da je izdelana le v enem ali v nekaj dneh.

Od točke, ko sta hiši pod streho in zaprti, pa gredo lahko zaključna dela res bistveno hitreje v gotovi hiši kot v klasični. Zakaj? Gotova hiša je suha in lahko takoj začnemo s polaganjem zaključnih stenskih, stropnih in talnih oblog, inštalacije ipd., medtem ko je treba pri klasični hiši počakati, da vlaga, ki smo jo vnesli med zidavo, izhlapi. Sušenje lahko traja tudi več mesecev.

Zato je res, da je lahko čas od ideje do vselitve pri montažni gradnji krajši kot pri klasični gradnji, toda čas od ideje do zaprtja objekta je približno enak.

2. "Za gotovo hišo je treba vnaprej zagotoviti bistveno več denarja kot za klasično."

Velik del stroškov (približno polovica - odvisno od primera do primera) gre za nakup parcele, pridobitev ustreznih projektov in dovoljenj ter za predpripravo gradnje (izkop, temeljna plošča, klet). Pokritje teh stroškov moramo v obeh primerih zagotoviti vnaprej, sicer sploh ne moremo začeti z gradnjo. Če nam to izčrpa proračun, lahko počakamo na pritok novih sredstev — tudi leto ali dve (pri tem pazimo na datum poteka gradbenega dovoljenja, da ga pravočasno podaljšamo!). V tem se klasična in montažna gradnja ne razlikujeta. Tudi pri montažni gradnji se lahko dogovorimo za časovni razpored del in dinamiko financiranja, ki nam najbolj ustrezata.

Resda lahko po klasičnem postopku od osnovne ali kletne plošče navzgor gradimo bolj počasi in v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi. Toda strošek gradnje od kletne plošče do končane strehe in zaprtja objekta predstavlja le okoli četrtine (spet odvisno od primera do primera) vsega proračuna gradnje. Ta del moramo pri montažni gradnji zagotoviti vnaprej, pri klasični pa lahko nekoliko preračunavamo. Vendar ne prav veliko. Objekt je treba od temeljev do strehe zgraditi čim hitreje in ga zapreti, zato da ne propada in da se na njem ne dela škoda.

Torej je treba v obeh primerih vnaprej zagotoviti dovolj sredstev za nakup parcele, dovoljenja in projekte ter za postavitev objekta s končano streho in s stavbnim pohištvom. To je približno tri četrtine celotnega proračuna. Od tu dalje lahko notranjost hiše dokončujemo počasneje in po svojih finančnih zmožnostih tako pri klasični kot pri montažni gradnji.

Ponudniki gotovih hiš imajo v svoji ponudbi tudi postavitev objekta na ključ, ki vsebuje dokončanje notranjosti vse do točke, ko je objekt primeren za vselitev. Ta ponudba je seveda primerno dražja od osnovne ponudbe, ki vsebuje le postavitev in zaprtje objekta. Če gledamo samo cenike, ne izvemo nič o dinamiki financiranja in premalo o obsegu ponudbe, zato se nam lahko zazdi, da je treba za gotovo hišo vnaprej zagotoviti več denarja kot za klasično. Najmanj, kar lahko storimo za svoj projekt novega doma, je, da obiščemo ponudnika gotovih hiš, se pozanimamo za njegovo ponudbo v detajlih in jo primerjamo s ponudbo ustrezne klasične izvedbe objekta. Primerjati moramo ceni in časovna razporeda plačil za dokončanje objekta do iste točke ali faze, pri čemer je najprimernejša faza, ki smo jo že omenili — objekt ima streho in je zaprt. Ugotovili bomo, da so pri celotnem proračunu razlike le nekaj odstotne ali celo manjše. Povsem drugače pa je, če gradimo na svoji lastni, podedovani ali podarjeni parceli. Stroška za parcelo, ki predstavlja ogromen del v samem začetku, ni več in stroškovna razmerja v celotnem proračunu se lahko bistveno predrugačijo.

3. "V ponudbi gotovih hiš je težko izbrati tip hiše, ki bi ustrezal naši družini."

Ta miselnost se že predolgo vleče iz časov, ko so izdelovalci gotovih hiš res ponujali samo nekaj tipov hiš in bolj ali manj nespremenljiv razpored prostorov v notranjosti. Že dolgo je drugače, a ljudje se na to še nismo navadili. Kako bi si sicer razlagali mnenje, povzeto s spletne klepetalnice: “Odločili se bomo za gotovo hišo, če bomo le našli tip hiše, ki ima za naš okus prijetno zunanjost in ima razpored prostorov, ki nam ustreza!”? Ta stavek je prepisan skoraj dobesedno in to v letu 2006! Oseba, ki ga je napisala, očitno ne ve, da lahko izdelovalci gotovih hiš zdaj ponudijo praktično kakršnokoli obliko hiše in kakršenkoli razpored prostorov v njej. Seveda z nekaterimi omejitvami, ki pa veljajo tudi za klasično gradnjo. Nekateri proizvajalci sicer še vedno ponujajo tipske hiše, ki pa so le okvir, v katerem lahko poiščemo svoje želje. Ta okvir pa je zelo, zelo raztegljiv.

4. "Gotove hiše imajo boljšo toplotno izolacijo od klasičnih hiš."

Ni povsem res. Če primerjamo obe steni takoj po postavitvi, je dejansko zunanja stena gotove hiše precej bolje toplotno izolirana kot zunanja stena klasične hiše. Stena gotove hiše ima vdelano izolacijo tako na zunanji strani kot tudi v svojem jedru in takšna pride do kupca. Toplotna izolacija klasične stene pa je odvisna od njene izvedbe (debeline, uporabljenega gradiva ipd.). Toda klasično steno lahko z dodatno toplotno izolacijo na njeni zunanji strani izoliramo do iste mere, kot je izolirana stena gotove hiše, ali tudi bolje.

Pri primerjavi sten sta pomembni vsaj še dve stvari. Stene gotove hiše so pri isti toplotni izolaciji tanjše od sten klasične hiše, kar pri istih zunanjih merah pomeni nekaj več prostora v notranjosti (tudi do 10 odstotkov!). Po drugi strani so stene klasične hiše bolj masivne in imajo večjo toplotno vztrajnost, kar je ugodneje za uravnavanje temperature v njej.

5. "Gotova hiša poklja."

Stene gotove hiše so iz lesa, naravnega gradiva, ki se pri ogrevanju razteza, pri ohlajanju pa krči. Pri tem nastajajo različne sile, ki se sproščajo z rahlim pokom. Toda pokljanje lahko še najmanj pripišemo stenam, v katerih je les dobro zaščiten. Bolj poklja ostrešje, še posebej v poletnem času, ko je čez dan izpostavljeno močni sončni pripeki, ponoči pa hladu. Te pokljaje najbolj občutimo, če živimo v mansardi tik pod streho. Toda ne moremo jih pripisati montažni gradnji, saj enako poklja ostrešje tudi na klasično grajeni hiši. Pokljajo, na primer, tudi radiatorji, ko se ogrevajo in ohlajajo (tako v gotovi kot klasični hiši), pa to nikogar ne moti.

Zanimiva je naslednja izjava, skoraj dobesedno prepisana s spletne klepetalnice: “Za gotovo hišo se že ne bi odločila. Prijateljica stanuje v njej in tam stopnice prav nemarno škripajo!” Gre za lesene stopnice, ki bi prav nemarno škripale tudi v klasično grajeni hiši. Verjetno se je les osušil in so nekoliko popustile vezi med deli stopnišča. Izjava priča o tem, da je med ljudmi še vedno močno prisoten nerazumen predsodek pred gotovo gradnjo.

6. "Gotova hiša nima kleti ."

Zanimiv predsodek, ki pa nima prav nobene osnove in kaže na to, da so bodoči graditelji premalo seznanjeni z gotovo gradnjo. Res je, da ponudniki gotovih hiš ponudijo samo hišo od osnovne plošče navzgor in da v tlorisih njihovih tipskih hiš zato kleti ni videti. Kupci gotove hiše moramo sami poskrbeti za izdelavo osnovne plošče. Navodila o merah, nosilnosti ipd. dobimo od proizvajalca. Lahko pa se s proizvajalcem dogovorimo, da osnovno ploščo izdela sam, seveda za ustrezno doplačilo. Vsekakor se splača zbrati nekaj ponudb okoliških gradbenikov in izbrati najbolj ugodno, čeprav lahko v veliko primerih ugotovimo, da najbolj ugodno ponudbo da prav proizvajalec, od katerega bomo kupili hišo.

Ali bomo pod osnovno ploščo izdelali tudi klet, je odvisno samo od naših potreb in zmožnosti. Če bomo izdelali klet, osnovno ploščo preimenujemo v kletno ploščo, obdržati pa mora mere in nosilnost po proizvajalčevih zahtevah. Za klet se ne moremo odločiti tik pred zdajci, čeprav bi imela vhod od zunaj. Potrebujemo ustrezen projekt z vsemi soglasji in klet izdelati po tem projektu. Željo po kleti je zato treba izpostaviti že pri prvih dogovorih o nakupu gotove hiše.

Cena za izdelavo kleti je lahko od približno deset tisoč evrov navzgor, odvisno od njene velikosti, potrebnega izkopa ipd. Prav to je vzrok, da se kupci gotovih hiš pogosto ne odločijo zanjo. Težko je namreč k celotnemu prora-čunu, ki ga imajo pred sabo, dodati še deset ali petnajst tisočakov za klet, čeprav mnogi kasneje to odločitev obžalujejo!