Varčno z razredčilom

Vir: J.Koren

Zaradi neprijetnega dejstva, da je po delu vedno treba očistiti orodje (čopiče, razpršilno pištolo in posode), uporabljamo več razredčila kot same barve. Ostajajo nam posode že uporabljenega razredčila, ki je nevarno, vnetljivo in strupeno, in stalno vprašanje: “Naj ga preprosto zlijem v kanalizacijo, pomešam s pepelom in odvržem v smeti, ga zlijem na travnik ali ga shranim za vekomaj!?” Odgovor na vsa ta vprašanja je - ne! Preden se razredčila znebimo, poglejmo nekaj učinkovitih metod, kako ga čimbolj izrabiti.

Varnost pri delu z nevarnimi, vnetljivimi in strupenimi snovmi

Vsi vemo, da z razprševanjem barvo nanašamo le v za to primernem prostoru z zadostnim prezračevanjem in da pri tem nosimo zaščitno opremo od maske do rokavic. Marsikdo pa pozabi, da se tudi pri čiščenju s razredčilom sproščajo strupeni hlapi in da je razredčilo toksično. Tudi po opravljenem delu, ko čistimo orodje, moramo misliti na varnost. Nosimo zaščitna očala, saj kapljica razredčila lahko hitro pljuskne v oko, in zaščitne rokavice. Kadar je le mogoče, delamo v istem prezračevanem prostoru, v katerem smo tudi barvali. Če je prezračevanje slabo, uporabimo masko za dihala. Ne pozabimo, da so hlapi razredčila zelo eksplozivni, zato previdno z ognjem in iskrenjem!

Ponovna uporaba razredčila

Ni nam treba uporabiti novega razredčila vsakič, ko čistimo razpršilnik in čopiče. Veliko lahko prihranimo in prispevamo k zaščiti okolja, če uporabimo že uporabljeno razredčilo. To še posebej velja, če z orodja čistimo isto barvo, ki je zaradi poprejšnje uporabe razredčila razredčena v njem.

Ko čistimo razpršilnik, najprej uporabimo najbolj nečisto razredčilo. Ne pršimo v zrak, pač pa v posodo. To razredčilo bomo naslednjič uporabili za redčenje barve. Razredčilo pustimo nekaj časa stati v razpršilniku, da dobro razmoči ostanke barve. Tako ga porabimo precej manj! Šele čisto na koncu skozi razpršilno pištolo spustimo nekaj novega razredčila. Tudi tega seveda ujamemo v posodo.

Tudi čopiče očistimo po vrsti najprej v najbolj zasičenem razredčilu, ki ga bomo prihodnjič uporabili za redčenje barve, potem pa postopoma do novega razredčila.

Težav z zasičenostjo razredčila ni, če je zasičen s prozornim lakom. Težje je z barvo, razen če ne uporabljamo iste barve. Z barvo nasičenega razredčila ne moremo uporabiti za redčenje druge barve, ker bo spremenil njen odtenek. Ko je razredčilo “pregosto”, ga lahko delno očistimo tako, da ga prefiltriramo skozi nekaj plasti filtrirnega papirja ali nekaj plasti starih najlonskih nogavic, če jih ne topi. Lahko pa razredčilo zapremo v kozarec in počakamo teden ali dva, da se barvni pigmenti usedejo na dno. Razredčilo previdno odlijemo in je spet skoraj čisto. Usedlino na dnu kozarca stresemo na časopisni papir in počakamo nekaj dni, da se posuši. Potem jo lahko zavržemo v smeti.

Reciklaža

Slej ko prej se bo razredčilo zasičilo do te mere, da ne bo več uporabno. Zrelo je za upokojitev.

Komunalna podjetja občasno pripravijo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Ker razredčila spadajo v to kategorijo odpadkov, jih lahko oddamo na objavljenem mestu. Za večjo količino razredčila je to najbolj “ekološka” metoda, kako se ga znebiti. Podjetje kasneje zagotovi varno uničenje ali reciklažo, če je možna.

Za manjše količine razredčila predlagamo naslednjo metodo, kako se ga znebiti najmanj škodljivo za okolje .

Kovinsko plitko posodo z notranje strani oblečemo z več sloji polietilenske folije, na dno pa postavimo več slojev časopisnega papirja. Razredčilo zlijemo na papir in posodo odnesemo nekam na prosto, kjer ne bo nikogar motila. Zaščitimo jo pred dežjem in počakamo nekaj dni, da razredčilo enostavno izhlapi v ozračje. Suh ostanek na dnu zavijemo v papir in odnesemo v smeti.

Razredčila ni dovoljeno zlivati v kanalizacijo, še manj v naravo. V kanalizacijo lahko zlijemo le vodo, ki je ostala od čiščenja premazov na vodni osnovi.