Stanovanje pod streho

Vir: Lara Romih, u.d.i.a.

Mlad par si je na obrobju Ljubljane poiskal stanovanje v dveh nivojih, izdelano do tretje podaljšane gradbene faza, kar pomeni, da je objekt z zunanje strani dokončan, z notranje pa povsem surov. V prvem nadstropju petdeset kvadratnih metrov in še enkrat toliko neizdelane mansarde nad njim je ponujalo nemalo možnosti za funkcionalno zasnovo štirisobnega stanovanja. V pritličju objekta je drugo, manjše stanovanje z drugim lastnikom.

Paru odprtih nazorov, željnih svetlih in zračnih prostorov, sem svetovala neobičajno, a vendar logično rešitev — v etaži spalni del in v mansardi bivalni. Zakaj? Ker je mansarda povsem osvobojena kakršnihkoli zidov in kot taka ponuja velik, celovit prostor, ki ga je najbolje pustiti povsem odprtega - enovitega, v katerem dnevna soba prehaja v jedilnico in nato v kuhinjo. Na kuhinjo se naslanja še majhen, a priročen toaletni prostor. Vidna strešna konstrukcija, lesen steber in škarniki so obdelani, impregnirani ter ohranjeni v naravni barvi.

Deset strešnih oken za petdeset kvadratov se morda komu zdi preveč, vendar je več razlogov, zakaj je tako in zakaj toliko oken še zdaleč ni preveč. Najprej je tukaj Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za novogradnje in rekonstrukcije, ki zahteva, da je površine okenskih odprtin za najmanj petino tlorisne površine. To pomeni, da naša mansarda potrebuje vsaj 10 kvadratnih metrov odprtin in ker ima povprečno strešno okno približno kvadratni meter površine, število 10 ravno ustreza.

Drugi razlog je, da v dnevno bivalnih prostorih potrebujemo vsaj eno večjo zasteklitev, ki poleg svetlobe ponuja tudi kakovosten razgled na okolico in dober stik z zunanjim svetom. To dosežemo z nižanjem spodnjega roba oken. Tako sedečim osebam omogočimo stik z okolico. Celo otrokom, ki se igrajo na tleh, omogočimo lep razgled.

Naslednji razlog, zakaj je v etaži spalni del, v mansardi pa bivalni, je tudi v tem, da so v etaži nosilni zidovi omejevali dobro funkcionalno postavitev bivalnih prostorov. Potrebno bi bilo veliko gradbenih del, da bi sobe odprli in poenotili bivalni del, kar je bilo nesmiselno glede na to, da nas je v mansardi čakal ravno takšen prostor, kakršnega smo si želeli, odprt, svetel, zračen. Še je razlogov, ki so govorili tej postavitvi v prid.

V mansardi je lepši razgled in velika panoramska zasteklitev iz sestava šestih strešnih oken. Podobne zasteklitve ne bi mogli narediti na fasadi v etaži spodaj. Vsako spreminjanje okenskih odprtin na fasadi zahteva gradbeno dovoljenje ter veliko dodatnih stroškov. In ker je objekt del hiše trojčka, nam tega oblasti ne bi dovolile.

Nadalje je mansarda vedno najtoplejši del hiše, tudi pozimi. In ker se v bivalnem delu največ zadržujemo, je pozimi potrebna minimalna kurjava — stroški ogrevanja se celo znižajo. Spalni prostori spodaj (ki jih tudi ogrevamo v najmanjši možni meri) so vedno nekoliko hladnejši in so primernejši za spanje tako pozimi in celo še bolj poleti. Hkrati mirni spalni del deluje tudi kot zvočni izolator med hrupnim bivalnim mansardnim delom in stanovanjem v pritličju, kjer živi drug lastnik. Obe družinici se tako skorajda ne slišita, pa čeprav imata obe hkrati obiske.

Če se ponovno vrnemo v mansardni del stanovanja, je treba poudariti, da odprtost prostornine do slemena, pa čeprav je le-to na višini pet metrov od tal, daje prostoru poseben čar ter visoko bivalno kakovost. Dve strešni okni tik pod slemenom sta najkakovostnejši pretvornik naravne, razpršene svetlobe v prostor. Če oken ne bi bilo, bi se za 30 odstotkov zmanjšala osvetljenost prostora, pa čeprav okni predstavljata samo petino vseh steklenih površin. Zakaj? Zaradi postavitve visoko pod sleme. Visoko vgrajena okna dajejo najkakovostnejšo razpršeno svetlobo globoko v sredino prostora, kar je edinstveno. Torej s kombinacijo visoko vgrajenih oken za kakovostno osvetljevanje in na drugi strani velikih steklenih površin iz sestava strešnih oken, ki ponujajo širok razgled na okolico, dobimo optimalen, razkošno osvetljen prostor, ki ponuja nadstandard in hkrati zmanjšuje rabo električne energije in energije za ogrevanje.

Dvokapna streha ima orientacijo vzhod - zahod in nam zagotavlja sončne žarke prek celega dne. Zgodaj zjutraj posije sonce bistveno prej kot k sosedom v pritličje ter se prek slemena čez dan prezrcali v zahajajoče sonce, ki do poznega večera, tudi v zimskih dnevih, obseva mansardo. Sosednji objekti ne motijo vpada sončnih žarkov, ker je mansarda na najvišji točki objekta. Boljšega izkoristka skorajda ne morem doseči.

Svetlobe je toliko, da lastniki tudi ob zelo oblačnem vremenu ne potrebujejo dodatne električne razsvetljave, medtem, ko je v spodnjem, spalnem delu ob enakem času le-ta nujna.

.