Prenova stanovanja

Vir: GRADIM

V življenju večkrat potrebujemo spremembo, ki nam da novega navdiha, sveže volje in veselja. Med najbolj prijetnimi in prijazno vznemirljivimi je prenova stanovanja, pa naj gre za popolno prenovo ali samo za zamenjavo pohištva ali za nov oplesk sten. Da pa bi prenova res potekala tako, kot si želimo, in da na koncu ne bi billi nesrečni, ampak zadovoljni z doseženim, je treba k delu pristopiti previdno in tudi z nekaj znanja. V nadaljevanju vam ponujamo ščepec koristnih nasvetov.

Čas za prenovo

Velikokrat preberemo, da je najprimernejši čas za prenovo stanovanj spomladi. Morda nas prebujanje v naravi res vzpodbudi, da tudi sami ravno takrat najpogosteje pomislimo na spremembe bivalnega okolja, vendar ni prav nobenega razloga, da tega ne storimo tudi poleti, jeseni ali pozimi. Pravzaprav je najprimernejši čas takrat, ko se v svojem stanovanju ne počutimo več udobno in se odločimo ukrepati.

Le večjih posegov, ki vsebujejo tudi zidarska dela (na primer zamenjavo oken in vrat, zamenjavo tlakov, prebijanje ali prestavitev sten ipd.), naj ne bi opravljali v zimskem času, vendar ne gre za to, da jih takrat tehnično ne bi mogli opraviti. Takšna dela s seboj prinašajo prah, umazanijo in vlago; prostore je treba ustrezno zračiti in očistiti, kar pa pozimi prinese nekaj nevšečnosti.

Obseg prenove

Najmanj dela in največji učinek nam prinese zamenjava pohištva. Z novim pohištvom so prostori kot prerojeni in drugačni. Če smo se pri izbiri odločali pravilno, so tudi bolj uporabni in manj natrpani. Torej je že sama zamenjava (ali prerazporeditev) pohištva lahko ogromen korak k drugačnemu in boljšemu življenjskemu okolju.

Ponavadi pred vnosom novega pohištva prostore osvežimo. Predvsem je treba na novo prepleskati stene in strop. S ponudbo ustreznih barv na našem trgu to ne bi smelo biti pretežko niti najbolj nerodnemu domačemu mojstru, sicer pa lahko vse skupaj prepustimo bližnjemu soboslikarju. Dejstvo je, da prostor kot celota deluje bolj sveže z izbranimi barvami sveže prepleskanih sten. In ko smo že pri barvah — preverimo stanje vseh barvanih delov v stanovanju: oken, vrat, balkonske ograje, stopniščne ograje, različnih nosilcev ipd. Če je treba, jih osvežimo z novim barvnim premazom.

Tudi tlem je treba nameniti ustrezno pozornost. Tekstilno oblogo lahko osvežimo z globinskim čiščenjem, parket z brušenjem in ponovnim lakiranjem. Že načete in dotrajane talne obloge je treba zamenjati, pri čemer imamo ogromno možnosti.

Če je stanovanje starejše in ker smo že pri prenavljanju, ne bi škodilo pregledati tudi stanja cevi in radiatorjev centralnega ogrevanja. Ne smemo si privoščiti, da bi cevi ali radiatorji začeli puščati kmalu po tistem, ko smo stanovanje na novo uredili. Zamenjava centralne napeljave je kar velik zalogaj tako po delu kot po stroških, zato se ji izogibamo, dokler se da. Vendar če je enkrat že treba ugrizniti v kislo jabolko, je to bolje storiti pred načrtovano prenovo kot po njej.

Prenova starejših stanovanj je lahko zahtevnejša tudi zaradi drugih vzrokov. Pred pleskanjem je treba odstrgati več slojev starih premazov in stene izravnati s kitom. Posebej je treba pregledati tlake. Včasih so tlake delali s postavljanjem lesenih letev na betonsko stropno ploščo, vmesni prostor pa so zapolnili z gramozom. Les s časom prepari in pod pri hoji začne škripati. Takšne tlake je najbolje odstraniti vse do stropne plošče in jih postaviti na novo. Najbolje se je odločiti za plavajoči betonski estrih, pri čemer nam ostane dovolj prostora še za primerno talno zvočno izolacijo. Estrih mora biti izdelan po vseh zahtevah, z izolacijo ločen od podlage in sten. Poleg novih tlakov tako pridobimo tudi boljšo zvočno izolacijo in zvok s tal se bo manj prenašal tako v stanovanje nadstropje nižje kot v sosednje prostore.

Marsikoga v starejših stanovanjih motijo previsoki stropi. Z estetskega stališča morda niti niso preveč moteči, treba pa je ogrevati precej večjo prostornino, kot bi jo ogrevali, če bi bili nižji. Strope lahko preprosto znižamo s tako imenovanim sistemom spuščenih stropov, pri katerem so mavčno kartonske plošče pritrjene na posebne nosilce. Spuščen strop je primeren tudi za vgradne svetilke. Razsvetljava z vgrajenimi halogenskimi svetilkami je lahko zelo prijetna in marsikje strop spustijo samo zato, da jih lahko vgradijo.

Če smo se že odločili za tako obširno prenovo, morda lahko storimo še korak dlje. Odmislimo omejitve, ki nam jih postavljajo stene našega stanovanja, in si zamislimo stanovanje po svojih sanjah. Primerjajmo resnično stanje z željami. Našli bomo marsikatero skupno točko, marsikaj pa lahko še uresničimo. V zadnjem času stanovanje pojmujemo kot prostor za druženje, v katerem družina živi skupaj in ne ločeno po posameznih celicah. Prostori so odprti; dnevna soba s kuhinjo, jedilnim kotom, igralnico in predprostorom je en sam velik prostor, v katerem člani družine preživljajo večino svojega časa. Starejša stanovanja niso bila tako zasnovana, vendar nas nič ne omejuje, da se približamo tej shemi. Moramo biti le dovolj pogumni, da odstranimo kakšna vrata ali celo steno. Toda pozor. Stene ne smemo podreti brez poprejšnjega mnenja statika. Če je stena nosilna, jo lahko zamenjamo z ustreznimi nosilnimi stebrički, zaradi katerih je uporabnost prostora sicer omejena, vendar je pridobljeni prostor odprt in diha, stebričke pa lahko spretno vključimo v ambient.

Marsikatere sanje so zaokrožene v prijetno družinsko razpoloženje pred ognjem v odprtem kaminu. Skoraj vse je uresničljivo, treba je le storiti prvi korak. Ponudba različnih kaminov je na našem trgu dovolj pestra, v vsakem primeru pa za pravo odločitev potrebujemo nasvet strokovnjaka. Omejitev lahko predstavlja neustrezen dimnik ali slaba nosilnost tal na mestu, kamor bi postavili kamin.

.

Zaporedje del

Ne glede na to, kolikšen je obseg prenovitvenih del, potrebujemo načrt, po katerem bomo dela izvajali. Za večino del bo treba najeti ustrezne obrtnike, nekaj pa lahko opravimo tudi sami. Toda nihče ne bo namesto nas koordiniral dela, kar pomeni, da moramo sami načrtovati časovni potek in obseg posameznih del. Pri dobrem načrtovanju se ne sme zgoditi, da bi se v hiši hkrati pojavila dva obrtnika, katerih opravila se izključujeta (na primer vodovodni inštalater in pleskar). Za dobro koordinacijo ne potrebujemo posebnega znanja, le logično mišljenje in nekaj organizatorske žilice.

V splošnem velja, da dela opravljamo po naslednjem vrstnem redu:

• groba obdelava sten — menjava oken in vrat, podiranje, preboji ali dozidava sten ipd.;
• inštalacije — prenova napeljave centralnega ogrevanja, sanacija dimnika, če je potrebna, prestavitev ali priprava novih vodovodnih in električnih priključkov, električna napeljava za osvetlitev, priprava inštalacijskih kanalov za elektronske komunikacije (hišno računalniško omrežje, telefon, kabelska TV, domofon, varnostni alarmni sistem ipd.);
• groba priprava tal — odstranitev dotrajanih tlakov in postavitev novih vključno s talno zvočno izolacijo;
• fina obdelava sten — kitanje, brušenje in pleskanje razen končnega premaza;
• zaključna obdelava tal — polaganje talne obloge, v primeru parketa tudi brušenje in lakiranje ali oljenje;
• zaključna obdelava sten — zaključni oplesk sten;
• vnos in razporeditev pohištva.