Prenova kopalnice

Vir: GRADIM

Za kopalnico kot za vsak drug prostor velja, da se z leti naveličamo iste opreme in si želimo spremembe. Kopalniško opremo prav tako določajo modne smernice kot opremo vseh drugih prostorov, poleg tega je vsa kopalniška oprema izpostavljena dovolj zahtevnim razmeram - močenju, visoki zračni vlagi in višjim temperaturam. Torej če ne zaradi modnih smernic je treba opremo obnoviti zaradi postopnega uničenja. Ko se začnejo zatikati še vodovodne armature, ko poči ploščica ali začne zamakati v zidu, je zadnji čas, da se odločimo kopalnico temeljito prenoviti.

Premislek pred obnovo kopalnice

Ko se odločimo za prenovo kopalnice, se je najbolje odločiti za popolno prenovo z zamenjavo vseh sanitarnih elementov, zamenjavo talnih in stenskih oblog, električne inštalacije z razsvetljavo, vodovodne in odtočne inštalacije. Zalogaj je kar precejšen in ne poceni. Toda ko enkrat zamenjamo ploščice in stena zasije v novi podobi, najbrž ne bomo vračali stare straniščne školjke in umivalnika.

Poleg tega so zdaj na trgu elementi, ki jih pred petnajstimi ali dvajsetimi leti, ko smo kopalnico prvič opremljali, še ni bilo. Rešitev je mnogo več kot tedaj. Morda bomo našli ustrezno kotno kad, se odločili za masažno kad ali masažno prho? Morda se bomo odločili za straniščno školjko s priključki v steno, da bomo tla okoli školjke lažje čistili? Se bomo odločili za razpršeno halogensko osvetlitev?

Če se vam zdi, da načrtovanju nove kopalnice niste kos, obiščite katerega od salonov kopalnic in prosite za svetovanje. Nasvet arhitekta je ponavadi zastonj, če se potem odločite za nakup opreme v njihovem salonu, sicer pa je treba svetovanje plačati. Vendar je tudi v tem primeru cena svetovanja zanemarljiva v primerjavi s koristjo, z idejo, ki jo dobite.

.

Gradbeni okviri

Razpored inštalacijskih priključkov nam odreja nekaj omejitev pri razvrščanju kopalniških elementov. Največja omejitev je pozicija hišnega vertikalnega kanalizacijskega jaška, v katerega se stekajo odpadne vode in fekalije. Ponavadi je postavljen v enega od zunanjih kotov kopalnice. Gledati je treba, da je straniščna školjka postavljena čim bližje temu jašku, da je priključek nanj čim krajši. Tako so načrtovali že prvotno kopalnico. Krajši ko je priključek in več ko ima padca, manjša je verjetnost, da bi lahko prišlo do zamašitve. Če bi nam v vsakem primeru ustrezalo, da je školjka drugje, je treba pri predolgem priključku vstaviti rezvizijsko odprtino, da bi ga lažje očistili, če bi prišlo do zamašitve. V vsakem primeru pa odsvetujemo postavitev školjke v kot nasproti kanalizacijskemu jašku, ker je pot predolga in padec premajhen, največ le za debelino stropne plošče. V tem primeru z dolgim priključkom, ki teče v stropni plošči, tudi preveč ogrozimo statično trdnost same plošče.

Statika je sploh lahko problematična, posebej v sodobno grajenih stavbah, kjer je vse natančno izračunano in dimenzionirano. Poznamo primere, ko so stanovalci s preveč vnetim vkopavanjem vodovodnih in kanalizacijskih priključkov celo porušili vmesno steno med kopalnico in kuhinjo. Arhitekti, proizvajalci in monterji so zato našli nove načine postavitve inštalacij, ne da bi bilo treba kopati po stenah. Vso inštalacijo izvedejo kar ob steni sami (vodovod, elektrika, kanalizacijski priključki, ogrevanje ...). Da pa cevi in kabli ne bi bili vidni, postavijo posebne distančnike in nanje pritrdijo gipskartonske plošče. Na te plošče lahko kasneje prilepijo zaključno oblogo, na primer keramične ploščice. Tako nastane nekakšna predstena višine okoli 80 centimetrov in debeline od 9 do 20 centimetrov. Poličko, ki tako nastane, lahko koristno uporabimo za odlaganje.

Za takšno predsteno se je uveljavil izraz inštalacijska stena. Poleg samih inštalacij lahko v sebi skrije tudi splakovalnik za WC školjko, s posebnimi pritrdili pa lahko nanjo pritrdimo tudi WC školjko, ki je ostane dvignjena od tal. Pokrov inštalacijske stene lahko snamemo, tako da kakšen kasnejši poseg v inštalacijo ne predstavlja težav.

Dobro je, da ima tudi odtok iz kadi dovolj velik padec. Če je kad na nasprotni strani priključka na jašek, padec preprosto povečamo tako, da kad dvignemo na nižji podest. Kopalnico tako razgibamo tudi po višini, jo naredimo bolj zanimivo in tako zadovoljivo rešimo dve stvari.

Ne pozabiti na ogrevanje! Marsikatera stara kopalnica ima še zastarel radiator, ki ni ničkaj lep na pogled, zavzame preveč prostora, hkrati pa vam ne zagotavlja, da kakšno leto po prenovi ne bo od starosti začel puščati. Zdaj so na voljo radiatorji izredno prijaznih oblik, ki so učinkoviti in lepi na pogled. Če v kopalnici še nimate talnega ogrevanja, je zdaj najbolj primeren čas, da si ga omislite, če si seveda želite privoščiti to razkošje. Vendar ga v vsakem primeru le ne bo mogoče vgraditi, tudi če je želja velika. Poiskati morate mnenje strokovnjaka, ki bo pregledal, ali vaš obstoječi način ogrevanja in centralna napeljava to omogočata. Po drugi strani je omejitev lahko višina poda. Talno ogrevanje bo obstoječemu podu dodalo nekaj centimetrov v višino in med predprostorom in kopalnico bo nastala stopnička. Takšna rešitev pa ni vedno najbolj zaželena ali primerna.

Če ni možnosti, da bi talno gretje izvedli s toplo vodo iz centralnega ogrevanja, se lahko odločite za talno gretje na elektriko. Montaža in priključitev sta bolj preprosti, tudi nakup je cenejši, poleg tega pa električno talno ogrevanje zahteva manjši dvig poda (manjša je višina vgradnje) kot toplovodno, zato dodatna stopnička ne bo tako visoka. Vendar je elektrika kot energija draga in po ekološki plati manj primerna za ogrevanje, zato je takšno ogrevanje bolj primerno le kot dodatno ogrevanje za večje udobje, kot glavno ogrevalo v kopalnici pa še vedno ostane radiator.

Paziti je treba še na nek problem, ki je v kopalnicah najbolj izrazit, to so zvočni mostovi. Radi bi opozorili na pravilne prehode inštalacijskih cevi skozi stene (večje odprtine, okoli cevi zatesnjene s trajnoelastičnimi kiti), na pritrditve cevi na stene (objemke z gumijastimi podložkami), pravilno postavitev kadi (gumijaste podloge, prostor pod kadjo zapolnjen z izolacijskim materialom) itd. Le če se bodo monterji po vaših zahtevah strogo držali teh nekaj osnovnih pravil, boste preprečili širjenje zvokov iz kopalnice v druge prostore. Tako boste sebi zagotovili nekaj več intimnosti, drugim pa malo več miru.

Keramične ploščice

Med najbolj priljubljenimi talnimi in stenskimi oblogami, ki jih uporabljamo v kopalnicah, so keramične ploščice. V zadnjem času je sicer dokaj popularen tudi les, ki pa se s ploščicami glede praktičnosti in trajnosti ne more kosati, strinjamo pa se, da kopalnici lahko doda odtenek prijaznosti in topline. Morda je zanimiva tudi kombinacija lesa in ploščic.

Pri prenovi kopalnice se srečujemo s težavami, ki jih pri opremljanju nove kopalnice ni. Tla in stene so že obložene s ploščicami, ki so na videz zastarele ali pa smo se naveličali njihovih vzorčkov, tako da bi jih radi zamenjali. Kaj storiti?

Najbolj “totalna” rešitev je odstraniti vse dosedanje ploščice. Zahteva veliko dela, razbijanja in nesnage. Takšen poseg priporočamo, če so stare ploščice slabo prilepljenje (pri trkanju, na primer, na nekaterih mestih zvenijo votlo) ali pa so že začele odstopati. Po odstranitvi stare plasti ploščic je treba steno izravnati z izravnalno maso in jo tako pripraviti na lepljenje nove plasti.

Če odstranjujemo talne ploščice nad cevmi talnega gretja, je treba delati zelo previdno, da ne poškodujemo cevi.

Druga rešitev je prilepiti nove ploščice čez stare. Sodobna lepila to omogočajo brez večjih težav. Pred lepljenjem je treba površino starih ploščic razmastiti, nekateri mojstri pa za boljši oprijem priporočajo tudi rahlo napokanje glazure s koničastim kladivom. Kjer so vidne neravnine, je treba del ploščic odstraniti in vdolbino izravnati z izravnalno maso.

Že pri izbiri ploščic gledamo na to, da nimajo enakih mer kot prejšnje. Tako se fuge med seboj ne bodo prekrivale, če pa se že zgodi, fuge prekrijemo s trakom iz gaze ali steklene tkanine in ga dobro omočimo z lepilom.

Težave nastanejo, če hočemo ploščice položiti do večje višine, kot je segala stara obloga. V tem primeru je treba izravnati steno z izravnalnim ometom do želene višine in do debeline obstoječe obloge.

Težave tudi nastanejo, ker je nova obloga debelejša za plast novih ploščic. Lahko se zgodi, da vodovodnih armatur ne boste mogli priviti v pripravljene priključke, ker so le-ti že pregloboko v steni. Treba bo podaljšati priključke. Podobne težave lahko nastanejo pri priključitvi talne WC školjke. Če boste menjali tudi ploščice na tleh, bo pri vratih nastala stopnička ipd.

Ploščice lahko polagamo tudi na druge podlage, na primer na mavčne plošče, vezano ploščo, les, plinobetonske zidake ipd.

Izbira ploščic je na našem trgu dokaj pestra, pred odločitvijo za nakup pa je dobro, če smo seznanjeni z nekaterimi dejstvi. Kupujemo le ploščice najboljše kakovosti, ker bomo le tako zadovoljni s postavitvijo ploščic, končnim videzom in uporabo kopalnice. Vedeti je treba, da so keramične ploščice namenjene za uporabo v različnih prostorih in posebej za tla, posebej za stene ter posebej za zunanje površine. Za svoj namen so tudi ustrezno izdelane. Za zunanjo uporabo na tleh so potrebni zelo kakovostni materiali (gres porcelanato bistvit), trda glazura, ki je udarci in podrsavanje ne poškodujejo, nizka vpojnost vlage, protidrsnost površine ipd. Za prostore z veliko prometa pričakujemo od ploščic, da imajo trdno in odporno površino. Normalno je, da vse takšne posebne zahteve ploščice podražijo.

Od ploščic za kopalnico ne pričakujemo posebnih lastnosti, le na talnih ploščicah naj bi čim manj drselo. Ker talne ploščice niso posebej obremenjene, saj v kopalnico največkrat stopamo bosi ali v copatih, lahko na tleh uporabimo tudi ploščice, ki so sicer namenjene za polaganje na steno. Ko govorimo o kakovostnih ploščicah za kopalnico, torej ne govorimo o posebnih zahtevah, pač pa o kakovosti izdelave, ki se kaže v natančnih merah, enakomernih barvnih odtenkih in kakovostni glazuri.

Druge stenske in talne obloge za kopalnico

Po kakovosti površine so ploščicam zelo podobni mozaiki, ki lahko talno ali stensko površino v kopalnici zelo poživijo. Paziti pa je treba, da večje kopalnice ne oblečemo v drobnovzorčasti mozaik v celoti. Dobili bomo zelo zmedeno in neprijetno podobo. Mozaik je primeren le za manjše kopalnice ali za manjše odmerke v večjih kopalnicah. Kot poživitev ambienta in dodatek h klasičnim ploščicam je lahko zelo uspešen.

Zelo uporabna in estetska talna in stenska obloga so plošče iz kamna. Kamen v kopalnici deluje sicer hladno, a elegantno in prijetno. Prav zaradi posebne elegance, ki jo navdihne kopalnici, se vedno bolj pogosto odločamo zanj. Treba pa je vedeti, da kamnite plošče niso tako odporne in neobčutjive kot keramične ploščice. Kamen potrebuje nekaj nege in ljubezni.

V zadnjem času tudi les pogostokrat najde svoje mesto v kopalnici. Ne gre samo za kopalniško pohištvo, pač pa tudi za stenske in talne obloge. Lesene talne obloge ponujajo topel občutek bosim nogam. Vendar je les izpostavljen mokroti, vlagi in spremembam temperature, zato je treba zaščitne premaze redno in pravočasno obnavljati, hkrati pa izbrati vrsto lesa, ki je proti takšnim razmeram dovolj odporna. Priporočljivo je, da je obloga postavljena tako, da je na spodnji strani omogočeno zračenje (dvignjena od tal). S tem lahko življenjsko dobo lesene obloge v kopalnici precej podaljšamo.