Delo z obrtniki

Vir: GRADIM

Različni vzdrževalni posegi v našem domu nas ne obremenjujejo le po finančni plati, pač pa tudi časovno in psihično. Postavljeni smo v položaj, ko je še kako pomemben primeren pristop k izvajalcu del – od izbire pravega izvajalca do dogovora, izvedbe, plačila in upoštevanja morebitnih reklamacij. V odnosu naročnik – izvajalec se ne pokažeta samo izvajalčeva poštenost in profesionalnost, pač pa tudi naročnikova zrelost.

Obrtniki

Po stari navadi izvajalce še vedno poimenujemo za obrtnike, čeprav obrti v obliki, kakršno smo poznali pred leti, ni več. Sodobna zakonodaja pozna več oblik organiziranja proizvodnih in storitvenih dejavnosti, večina izvajalcev del v gradbeništvu in z gradbeništvom povezanih dejavnosti je organizirana kot »samostojni podjetnik (s.p.)« in kot »družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)«.

Za naročnika je v bistvu vseeno, kako je izvajalec organiziran, le da je ustrezno registriran za svojo dejavnost. Če ni, se dogovarja z izvajalcem, ki opravlja delo na črno. Potrebno je plačilo na roke brez potrdil, brez jamstva za kakovostno izvedbo in za vplačani avans. Morda naročnik res plača za storitev, opravljeno na črno, nekoliko manj, kot bi za isto storitev plačal registriranemu izvajalcu, vendar se je zaradi večjega tveganja, vprašljive kakovosti storitve in vgrajenega materiala ter nenazadnje zaradi nedovoljenega dela dolgoročno bolje odločiti za kakovostnega registriranega izvajalca. Ker je nadzor vse strožji, je tudi ponudnikov, ki bi ponujali izvedbo del na črno, vse manj.

Primerno organiziran in registriran izvajalec mora upoštevati zakonodajo, ki ureja področje njegovega delovanja. Obvezan je izdajati račune, jamčiti za svoje delo, skrbeti za varnost pri delu ipd.

Najbolje se je odločiti za izvajalca, ki ga je priporočil znanec, sosed ali prijatelj in za katerega izvemo, da pošteno in vestno opravi svoje delo. Vendar velikokrat takšnega priporočila ni in primernega izvajalca za svoje potrebe moramo izbrati med množico ponudb v oglasih, na internetu, poslovnem imeniku, na rumenih straneh telefonskega imenika in še kje. V tem primeru tvegamo, da izberemo slabo, vendar tveganje ni občutno, če se držimo nekaj pravil:

• Izberemo ponudnika, ki je specializiran za delo, za katerega želimo, da ga opravi. Ne priporočamo ponudnika v smislu »naredimo vse od vrtne ograje do strehe«. Pri menjavi strešne kritine, na primer, izberemo ponudnika, ki je specializiran za polaganje natančno tiste kritine, ki smo jo izbrali; je torej pooblaščeni krovec proizvajalca te kritine.
• Poprosimo za pisno ponudbo ali predračun. Resni izvajalec bo ponudbo tudi resno pripravil in jo dostavil v dogovorjenem roku. Poiščimo ponudbo pri dveh ali treh ponudnikih, da lahko izberemo najprimernejšega. Vsakemu ponudniku lahko povemo, da ponudbo iščemo tudi pri konkurenci in na koncu zakaj se, na primer, zanj nismo odločili.
• Če so ponudbe enakovredne, izberemo ponudnika v okolici. Manj časa bo porabil za prevoz materiala in ljudi in lažje se bomo pozanimali o njegovih prejšnjih delih.

Pomembnost ponudbe

Preden vzpostavimo prvi stik z morebitnim izvajalcem, moramo sami pri sebi natančno razčistiti, kaj želimo, da se opravi, v kakšnem obsegu in kakovosti. Pri obnovi kopalnice, na primer, se je treba odločiti, ali bomo menjali le keramične ploščice in sanitarno keramiko ali pa bomo tudi prestavljali posamezne elemente, dodajali nove, obnovili vodovodno in električno napeljavo ipd. Ponudbe različnih izvajalcev lahko primerjamo med seboj le v primeru, če vsi izvajalci ponujajo isto, kar pa je možno le, če pri iskanju ponudbe natančno določimo, kaj želimo, da je opravljeno, in kako.

Ponudba ali predračun mora vsebovati:

• naziv izvajalca in naročnika,
• številko ponudbe,
• datum ponudbe in rok veljavnosti,
• vsebino (spisek del, spisek materiala, ceno dela, ceno materiala, skupno ceno, rok in način plačila, rok in način izvedbe),
• žig in podpis ponudnika.

Izvajalec že s ponudbo pokaže svoj pristop do naročnika. Če je ponudba napisana z vsemi njenimi deli, je izvajalec resen in stoji za svojo ponudbo. Ponudbi, nakracani na hitro na koščku papirja, pa ne moremo zaupati.

Za ponudbo seveda ne poprosimo za vsako malenkost. Za manjša popravila, ki zahtevajo uro ali dve dela, tudi za izvajalca pisanje ponudbe nima smisla, ker se bo z njo zaposlil skoraj ravno toliko časa kot z delom samim. Poiščemo pa jo vedno za bolj obsežna dela, kot so, na primer, prenova strehe, fasade, menjava stavbnega pohištva, tlakovanje dvorišča, postavitev ograje, avtomatskih dvoriščnih vrat, prenova ogrevalnega sistema, prenova kopalnice, izdelava pohištva po meri ipd.

Ponudba je pomemben prvi korak k sklepanju posla v obojestransko zadovoljstvo. Naročnik lahko iz ponudbe razbere resnost ponudnika, se med dvema ali tremi ponudbami odloči za najbolj ustrezno (ni nujno, da je najcenejša ponudba vedno tudi najbolj ugodna!), dobi jasno sliko, koliko bo poseg stal, kako ga bo plačal in kdaj. Po drugi strani je ponudba pomembna tudi za izvajalca. V prvi vrsti spozna, da ima opraviti s stranko, ki ji ni vseeno, kako bo delo opravljeno. Hkrati pa ponudba za izvajalca predstavlja tudi določeno zaščito. Kakor imamo naročniki včasih marsikaj povedati čez tega ali onega izvajalca, imajo tudi izvajalci marsikaj povedati čez tega ali onega naročnika. Če izvajalec s ponudbo natančno določi obseg dela, količino in kakovost vgrajenega materiala, je zavarovan, da naročnik kasneje v okviru iste cene ne zahteva dodatnih del, češ da je tako dogovorjeno. Poleg tega je ponudba priložnost, da ponudnik pisno predstavi svoje prednosti glede na konkurenco (na primer izkušnje, plačilo na obroke ipd.).

Pogodba z izvajalcem del

Če so v ponudbi opisana vsa dela, material, cena, rok izdelave, rok in način plačila in če naročnik ponudbo sprejme kot primerno, potem do podpisa pogodbe ni več daleč. Napisati je treba le nekaj stavkov in list papirja podpisati. Iz prakse izhaja, da izvajalci neradi pripravijo pogodbo, ker jim to jemlje čas za stranko, ki so jo že tako ali tako pridobili, hkrati pa jih obvezuje. Zato je najbolje, da pogodbo sestavi kar naročnik sam in jo ponudi izvajalcu v podpis. Pri tem si ni treba stvari oteževati. Dovolj je pogodba v smislu:

• »Pogodba št. (številka pogodbe, na primer 01/2007)
• Naročnik (ime, priimek, naslov naročnika) in
• izvajalec (naziv in naslov izvajalca)
• se dogovorita za izvedbo del po ponudbi (številka in datum ponudbe ali predračuna), ki je sestavni del te pogodbe. Dela bodo izvedena na način in v roku, kot je opisano v ponudbi (številka in datum ponudbe) oziroma (opisati morebitna dodatna dela, druge roke ipd.).
• Za morebitne spore je pristojno sodišče v (naziv in kraj pristojnega sodišča).
• Ta pogodba je napisana v dveh izvodih, za vsako stranko po en izvod.
• V (kraj) dne (datum)
• Podpisa, žig izvajalca«

Če imamo izvajalca na sumu, da rad zamuja z izvedbo del, lahko v pogodbo vnesemo tudi člen o zamudnih kaznih, na primer: »Izvajalec za zamudo pri izvedbi del plača zamudnino v vrednosti 1,5 % od vrednosti ponudbe za vsak teden zamude, razen če zamuda ni nastala zaradi dokazane višje sile. Naročnik za zamudo pri plačilu plača zakonske zamudne obresti.« V ta člen vedno vpisujemo kazni za zamudo tako za izvajalca kot za naročnika in pri tem vpišemo razumljive roke in številke. V tem členu so lahko opisane tudi kazni, če eden od pogodbenikov odstopi od pogodbe, kar se v praksi lahko zgodi.

Zakaj pogodba? Ponudba še ni dokument, ki bi obvezoval, pogodba pa je že obvezujoč dokument in pri morebitnem sporu na sodišču dokaz, kako sta se obe stranki dogovorili, da bo delo opravljeno. Vedeti je treba, da pogodba ščiti obe strani, tako naročnika kot izvajalca. Tudi izvajalec je lahko izpostavljen slabemu odnosu naročnika, za katerega ni nič dobro, gre vse prepočasi, ne plača ipd.

V morebitnem sporu se šteje, da je med obema stranema vzpostavljena pogodba, čeprav pogodba v resnici ni fizično izpisana in podpisana. Dovolj je, da naročnik v roku, ko je ponudba še veljavna, ponudbo nedvoumno potrdi kot sprejeto, na primer s plačilom are ali določilom začetka del. Pogodba v pisni obliki pa je kljub temu bolj učinkovita, saj se med izvajanjem del lahko večkrat sklicujemo nanjo, če dela ne potekajo, kot bi želeli.

.

V praksi

V praksi se obnašamo drugače, kot je prej opisano. Vsi srečni smo, če kakšen izvajalec najde dovolj časa, da opravi delo tudi na našem objektu, sploh če gre za priznano dobrega izvajalca. Pri tem se ga sploh ne upamo vprašati za predračun, še manj tečnariti s pogodbo. Zadovoljni smo s približno oceno, koliko bo delo stalo in na koncu plačamo, kolikor zahteva. Tako se obnašamo tudi, če za delo poprosimo izvajalca, ki nam ga je priporočil znanec. In prav lahko se zgodi, da za delo »znančevega mojstra« plačamo več, kot če bi izvajalca poiskali med oglasi.

Pa ni prav tako. Odnos med naročnikom in izvajalcem je poslovni odnos, ki ga kot vsak drug poslovni odnos določajo navade, ki so pri tem v veljavi; izvedba dela pa je poslovni dogodek, za katerega je v navadi, da je opremljen s ponudbo ali predračunom, naročilom ali pogodbo, dobavnico, računom in plačilom. Če se bomo kot naročniki obnašali bolj poslovno, bomo tudi v odgovor dobili bolj poslovno obnašanje. To pa je v končni fazi tisto, kar želimo, namreč da bi izvajalec k delu pristopil poslovno korektno in profesionalno.

Način plačila

Večinoma je v navadi, da določen znesek plačamo vnaprej kot aro. Izvajalec prejme aro kot zagotovilo, da naročnik ne bo odstopil od naročila, naročnik pa kot zagotovilo, da bo izvajalec v dogovorjenem času začel opravljati dela. Ara se vrti okrog 10 odstotkov končne cene.

Naročniki are ne smemo zamenjevati s predplačilom. Nekateri izvajalci zahtevajo predplačilo, ki gre predvsem za nabavo materiala in deloma tudi že za delo samo. Predplačilo se lahko giblje od 30 do 80 odstotkov končne cene, nekateri izvajalci pa zahtevajo plačilo v celoti vnaprej. Izvajalec je ob končnem obračunu od cene dolžan odšteti obresti za predplačilo in sicer po obrestni meri, po kateri se obrestujejo sredstva, vezana nad tri mesece. Vendar to določilo ne velja za aro in če je predplačilo plačano manj kot tri delovne dni pred pričetkom del

Naročniki na aro in predplačilo gledamo kot na tvegano vložen denar, saj nimamo zagotovila, da bomo ta denar in izvajalca še kdaj videli. Zato je toliko bolj pomembno, da z izvajalcem podpišemo pogodbo, iz katere je jasno, koliko are ali predplačila gre izvajalcu (ponavadi je to določeno že v ponudbi ali predračunu). Če plačamo z gotovino na roke, je treba zahtevati ustrezno potrdilo o plačilu. Poslovno ustrezen bi bil »blagajniški prejemek«, najbolje pa je vsa plačila, tudi kasnejša plačila, plačevati s položnico oz. plačilnim nalogom neposredno na izvajalčev poslovni račun. Kopije vseh plačil shranimo kot verodostojen dokaz o plačilu.

V nadaljevanju lahko plačila izvajamo v obrokih, ko so končane posamezne faze dela, ali pa naenkrat po končanem delu, ko z izvajalcem skupaj pregledamo, ali je bilo delo opravljeno v skladu s pogodbo oz. dogovorom. Če je vse v redu, smo dolžni delo plačati, kakor je bilo dogovorjeno.

Ko se stvari zapletejo

Že v naravi je, da stvari ne potekajo vedno gladko. Tudi v odnosu naročnik – izvajalec lahko pride do nesoglasij. Preden pogledamo nekaj primerov, si dovolimo še droben nasvet: Ne glede na to, kdo je kriv za nastalo situacijo, vedno sta na izgubi obe strani, zato se splača v odnos vložiti dovolj razumevanja, poštenja in samokritike.

Pogost je primer, da izvajalec med delom poviša končno ceno. Včasih, predvsem pri različnih obnovah, se pokažejo dodatna dela, ki jih prej ni bilo mogoče predvideti. Tako, na primer, lahko naletimo na trhle deske v podu, porazno električno napeljavo, ventile, ki se ne odpirajo ipd. Če želimo obnovo končati zadovoljni, je treba odkrite slabosti odpraviti, kar, razumljivo, poviša končno ceno. Včasih pa izvajalec ceno poviša neupravičeno. Takšen primer je povišanje cene dela glede na ceno, prikazano v predračunu. Prav tako je neupravičen dvig cene zaradi dviga cen materiala, sploh če naročnik plača predplačilo za nabavo materiala ali če je izvajalec izstavil predračun z izrecnim jamstvom (fiksni predračun). Možno pa je, da so cene materiala poskočile v času od izstavitve in sprejetjem ponudbe in plačilom predplačila, povišanja cen pa ni bilo mogoče predvideti. V tem primeru je izvajalec upravičen do korekcije ponudbe.

Izvajalec mora naročnika obvestiti takoj, ko nastane vzrok za povišanje končne cene, sicer izgubi pravico do večjega plačila, čeprav bi bil vzrok upravičen. Če torej naročnik za višjo ceno izve šele po koncu del, ko je treba izvršiti plačilo, mu razlike med končno ceno in ceno iz predračuna ni treba plačati.

Včasih res pride do nepredvidenih zapletov, ki povečajo stroške izvajanja del, pa naročnik na povišanje cene ne pristane. Izvajalec lahko zahteva od sodišča, da ga razveže pogodbe, vendar le v primeru, če ob sklenitvi pogodbe spremenjenih okoliščin ni bilo mogoče predvideti in če izvajalec ni v zamudi pri izvajanju del. Pogodbe ni mogoče razvezati, če naročnik pristane na višje plačilo.

Pogost je tudi primer, ko naročnik v opravljeni storitvi odkrije stvarno napako. Če je napako odkril še pred končnim plačilom, lahko del plačila, ki je sorazmeren vrednosti napake, zadrži, dokler izvajalec ne bo napake odpravil. Pogosteje se zgodi, da naročnik napako odkrije po prevzemu in plačilu storitve. V tem primeru mora izvajalca pisno obvestiti o napaki in napako opisati najkasneje v roku dveh mesecev od odkritja napake. Opozarjamo, da po dveh pretečenih letih od opravljene storitve izvajalec ne odgovarja več za morebitne nepravilnosti. Priporočamo, da naročnik pritožbo pošlje s priporočeno pošto in shrani kopijo pritožbe in poštno potrdilo o oddaji pošiljke. Če reklamacijo odda izvajalcu v roke, mora dobiti potrdilo o vročitvi. Vsekakor pa mora biti pritožba v pisni obliki. Tudi če jo izreče ustno, je treba sestaviti zapisnik.

Naročnik mora izvajalcu omogočiti, da si ogleda reklamirano napako. Če napaka ni sporna in jo izvajalec prizna, je dolžan v roku 8 dni ugoditi naročnikovi zahtevi in sicer da:

• odpravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi ali
• vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi ali
• ponovno opravi storitev ali
• vrne plačani znesek.

Lahko se tudi zgodi, da izvajalec napake ne prizna. V tem primeru je dolžan svoj odgovor sporočiti naročniku najkasneje v roku 8 dni. Če tega ne stori ali, če napaka ni sporna, ustrezno ne ukrepa v roku 8 dni, ga lahko tržni inšpektor kaznuje za prekršek z denarno kaznijo. Naročniku pa ostaneta dve možnosti – ali se z izvajalcem dogovorita, da bosta spoštovala mnenje tretje osebe, ponavadi sodnega izvedenca ustrezne stroke, ali pa svojo pravico terja na sodišču. Vsekakor priporočamo, da pred naslednjim korakom poišče mnenje še kakšnega strokovnjaka, bodisi znanca, drugega izvajalca ipd., ki bi brezplačno svetoval. Izvedensko mnenje namreč ni zastonj, prav tako ne tožba, popolnoma možno pa je, da naročnik na zadevo gleda preveč čustveno in napako, ki je sicer v okviru stroke sprejemljiva, potencira čez vse meje.

Seznam sodnih izvedencev je na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje. Če pa se naročnik odloči za tožbo, mora tožbo vložiti najkasneje v letu dni od dne, ko je na izvajalca podal reklamacijo.