Vrtanje v kovine

Vir: J. Dovjak

Pri vzdrževanju hiše se večkrat srečujemo z vrtanjem v različne materiale. Pri tem je dobro poznati nekaj dejstev.

Osnovni orodji, ki ju potrebujemo pri vrtanju, sta sveder in ročni ali električni vrtalni stroj. Za vrtanje v kovine uporabljamo vijačne svedre, ki se med seboj razlikujejo po kotu vzpona vijačnice in zaključnem delu, ki je namenjen za pritrjevanje svedra v glavo vrtalnega stroja. Ločimo svedre z valjastim vpenjalnim delom in svedre z morse konusom.

Za vrtanje trdih materialov imajo svedri strmo vijačnico, za mehkejše materiale pa je vijačnica položnejša.

Za pravilno izbiro svedra je pomemben tudi kot konice. Ta kot je različen za vrtanje različnih materialov. Odvisen je od trdote obdelovanega materiala.

V praksi največ uporabljamo  svedre s kotom vrha 118 stopinj. V domači delavnici bomo s tako nabrušenimi svedri lahko vrtali v vse kovine.

Svedri za vrtanje v kovine so izdelani iz orodnega jekla (HS) ali hitroreznega jekla (HSS). Slednjega zaradi boljše kakovosti uporabljamo največ.

Premeri svedrov so standardizirani. Kupimo lahko sledeče premere svedrov:

0.5 - 10 mm - rast po premeru s korakom 0.1 mm,
10 - 16 mm - rast po premeru s korakom 0.5 mm,
16 - ... mm - rast po premeru s korakom 1 mm.

Na svedrih z večjim premerom od dveh milimetrov so vtisnjene oznake za premer, znak proizvajalca in material.

Za domačo uporabo zadostuje, da kupimo komplet svedrov od premera 1 mm - 10 mm s korakom 0.5 mm

Energija, ki se porablja za vrtanje, se na rezalnem robu svedra pretvarja v toploto. Zaradi tega sveder čez nekaj časa otopi in ga moramo nabrusiti. To storimo takoj, ko opazimo, da sveder ne reže. Pri uporabi neostrega svedra se konica prekomerno segreva. Z izbiro pravilne rezalne hitrosti ostrino svedrov občutno podaljšamo. Delo bo lažje in hitrejše, pa še jezili se ne bomo.

Rezalna hitrost je odvisna od premera svedra in števila vrtljajev vrtalnega stroja. Izračunamo jo lahko iz formule:

n = 1000 · v / d · 3,14  (o/min)

pri čemer je: n - število obratov vrtalnega stroja  (obrati/min), v - rezalna hitrost (m/min), d - premer svedra (mm)

Najugodnejše število vrtljajev vrtalnega stroja v odvisnosti od rezalne hitrosti in premera svedra lahko razberemo tudi iz spodnjega diagrama.

V praksi velja pravilo, da lahko z uporabo kvalitetnejšega svedra dosegamo višje hitrosti rezanja, ker lahko izberemo višje število vrtljajev vrtalnega stroja.

Rezalna hitrost na konici svedra znaša približno 2 m/min in se proti obodu povečuje do največje vrednosti. Sveder zaradi majhne rezalne hitrosti na konici zelo slabo reže, zato se konica prekomerno segreva in otopi. To preprečimo s predvrtanjem. Luknje do premera 15 milimetrov vrtamo v polno, večje pa predvrtamo s svedrom manjšega premera. S tem dosežemo, da konica svedra ni v stiku z obdelovancem. Ker ni obremenjena, se podaljša življenjska doba ostrine rezalnih robov.

V domači delavnici lahko predvrtamo tudi luknje, večje od 8 milimetrov.