Sončne elektrarne

Vir: GRADIM št. 17

Samo v letošnjem letu je bilo postavljenih več kot 500 fotovoltaičnih elektrarn v Sloveniji. Subvencijska shema za proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov daje odlične rezultate. Število sončnih elektrarn se je podvojilo, moč proizvedene energije pa se je potrojila. Obnovljivi viri energije bodo v naslednjem desetletju ključna prioriteta tudi zato, ker nas v to sili direktiva Evropske unije, ki zahteva do leta 2020 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov v strukturi končne rabe. Do sedaj je bilo izdanih skoraj 1500 deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom, od tega skoraj 1000 za sončne elektrarne. V Sloveniji bomo torej kmalu pognali tisočo elektrarno na sončno energijo!

Pametna investicija

Investiranje v sončno elektrarno trenutno spada med zelo zanesljiva in donosna investiranja. Zato mnogi pri nas zdaj ne gledajo na svojo bodočo sončno elektrarno samo kot na prispevek k ekološko bolj sprejemljivim virom energije, pač pa vse bolj kot na naložbo za bodočnost; na primer kot na dodatni vir pokojnine.

Trajnost sončne elektrarne ocenjujejo na 30 do 40 let, zato investicija vanjo pomeni dolgoročno naložbo. Država jamči za odkupne cene električne energije po višjih subvencioniranih odkupnih cenah za ekološko neobremenjeno elektriko iz obnovljivih virov v obdobju 15 let po zagonu elektrarne. V tem času ostaja višina zagotovljenih odkupnih cen nespremenjena.Po tem obdobju lahko lastnik električno energijo prodaja najboljšemu ponudniku na trgu. Višje, subvencionirane cene so odvisne od velikosti in vrste elektrarne. Najvišje odkupne cene dosegajo manjše elektrarne moči do 50 kW, postavljene na strehi. To je tista vrsta elektrarn, ki je najbolj zanimiva za malega zasebnega investitorja.

Da gre za donosno investicijo, priča tudi povpraševanje po dobro osončenih strehah. Različna podjetja, ki se ukvarjajo s sončnimi elektrarnami, iščejo velike in dobro osončene strešne površine ter jih jemljejo v najem. Zato lahko lastnik večje strešne površine z naklonom proti jugu takšno površino tudi odda v najem, kar je najlažji način, da izkoristi dobro lokacijo svoje nepremičnine. Vendar bi se dober gospodar lahko vprašal naslednje: Če se splača postaviti sončno elektrarno nekemu podjetju in za lokacijo še plačevati, ali se tudi njemu ne bi splačalo postaviti enake elektrarne na isti, svoji strehi?

Nekaj osnov

O sončnih elektrarnah govorimo, kadar električno energijo pridobivamo iz energije sonca, ki je v osnovi visokofrekvenčno elektromagnetno valovanje v vidnem svetlobnem spektru in okoli njega. Za pretvorbo sončne energije v električno poskrbijo fotonapetostni ali fotovoltaični moduli, ki so osnova vsake sončne elektrarne. Glede na nazive modulov tudi sončne elektrarne pogosto imenujemo fotovoltaične ali fotonapetostne. Fotonapetostni moduli izkorišajo fizikalni pojav, da svetloba, ki vpada na polprevodniški spoj, povzroča pojav napetosti na priključkih tega spoja. Kot zanimivost — obraten pojav izkoriščajo zdaj že precej uveljavljena LED svetila, pri katerih pa priključena napetost na polprevodniškem spoju povzroči pojav svetlobe. Večja ko je površina fotonapetostnih modulov, večja je priključna električna moč in večjo količino električne energije proizvede sončna elektrarna na leto.

Fotonapetostni moduli na svojem izhodu dajejo enosmerno električno napetost, ki sama po sebi za gospodinjske potrošnike ali za prodajo v omrežje ni primerna. Zato sončno elektrarno poleg fotonapetostnih modulov sestavljajo še razsmernik, ki enosmerno napetost pretvarja v izmenično, nadzorna enota, sinhronizator za oddajo v električno omrežje, števec električne energije ter ustrezna električna instalacija. Od kakovosti modulov, izgub v razsmerniku in drugih elementih je odvisna učinkovitost elektrarne in njena dolgoročna donosnost.

Sončne elektrarne lahko ločimo na otočne in omrežne. Prve proizvajajo elektriko za lastne potrebe in je ne oddajajo v omrežje, druge pa elektriko prodajajo v omrežje. Otočne elektrarne imajo smisel samo v primeru, ko zgradba nima priključka na električno omrežje, na primer v visokogorskih kočah, odročnih vikendih ipd. Povsod drugod je bolj smiselno kupovati elektriko iz omrežja po tržnih cenah in hkrati svojo prodajati v omrežje po višjih, subvencioniranih cenah.

Kaj potrebujemo

Prvi pogoj za postavitev sončne elektrarne je primerna, dovolj velika površina, ki je obrnjena proti jugu. Najboljša izbira je del strehe s slemenom v smeri vzhod-zahod, tako da je cela strešina obrnjena proti jugu. Naklon strešine je lahko med 15° in 45°. Optimalni naklon v Sloveniji je 30°, višji nakloni prinesejo več učinka pozimi, ko je sonce nižje nad obzorjem, nižji pa poleti, ko je sonce višje nad obzorjem.

Obstaja še nekaj dodatnih pogojev za postavitev fotonapetostnih modulov na streho. Na streho predvsem ne sme padati senca bližnjih dreves, hriba ali stolpnic v okolici, kar se predvsem dogaja pozimi, ko je sonce nižje nad obzorjem. Strešna kritina mora biti neoporečna in konstrukciji strehe in stavbe morata v celoti zdržati dodatno statično obremenitev od 15 do 30 kg/m² (težo fotonapetostnih modulov, montažnih elementov in priključkov), kar bo preveril projekt za izvedbo (PZI). Treba je opozoriti tudi na možnost, da fotonapetostni moduli niso montirani nad strešno kritino, pač pa v njenem nivoju, torej poglobljeni v streho in namesto strešne kritine, kar zagotavlja estetsko lepši učinek. Dodatna možnost je v tem, da fotonapetostni moduli prekrijejo celo strešino in strešna kritina v tem delu strehe ni potrebna. Fotonapetostni moduli samo zamenjujejo strešno kritino, vsa druga konstrukcija strehe vključno s prezračevanim kanalom, paroprepustno folijo nad strešno izolacijo ipd. pa ostaja enaka.

Fotonapetostne module lahko postavimo tudi na ravno streho ali na površino tal, pri čemer potrebujemo ustrezne nosilce modulov, ki zagotavljajo primeren naklon. Ker se je treba izogniti možnosti, da bi moduli senčili drug drugega, jih postavljamo v vrste, ki so na ravni površini bolj narazen, kot bi bile na že nagnjeni površini. Zato je za isto moč potrebna večja površina kot na proti jugu nagnjeni površini.

Za približno oceno, koliko kilovatov električne moči lahko dobimo s primerno nagnjene strešine, velja ocena, da površino v kvadratnih metrih delimo z osem. Ali drugače, na vsak kvadratni meter lahko pridobimo 0,125 kW moči. Primer — na strešini 6 x 10 m lahko pridobimo 7,5 kW moči. Na ravni površini pa lahko pridobimo manj, le 0,05 kW na kvadratni meter površine (razmik med vrstami modulov). A te površine so ponavadi večje. Na površini 1000 m² lahko postavimo sončno elektrarno s priključno močjo 50 kW.

Pri zahtevah za postavitev sončne elektrarne ne moremo mimo strelovodne zaščite, ki jo je treba na marsikateri strehi še izdelati, ter požarne varnosti.

Kako do svoje elektrarne

Prvi korak naredi investitor sam, ko presodi, da razpolaga z ustrezno površino za postavitev sončne elektrarne. Tudi drugi korak naredi investitor, ko na trgu izbere najbolj ugodnega ponudnika. Pri tem »najbolj ugoden ponudnik« ni nujno najcenejši, pač pa ponudnik z veliko izkušnjami in že več postavljenimi elektrarnami.

Pri nas obstaja Združenje slovenske fotovoltaične industrije; to je prostovoljno združenje pravnih oseb, ki delujejo na različnih področjih fotovoltaike. Na njihovi spletni strani www.zsfi.si lahko najdete spisek članov, pa tudi spisek tistih članov, ki so sprejeli Certifikat kakovosti Združenja slovenske fotovoltaične industrije za področje projektiranja in/ali montaže fotovoltaičnih sistemov. To je najkrajša pot do nekaj naslovov kakovostnih ponudnikov za vašo sončno elektrarno. Druge naslove lahko dobite tudi iz oglasov v različnih medijih.

Zdaj bi lahko na celi strani ali dveh natačno razložili postopke, ki jih je treba opraviti za postavitev sončne elektrarne in njeno priključitev na omrežje. Vendar je to brez pomena, ker dober ponudnik poskrbi za vso potrebno projektno dokumentacijo, elektrarno postavi in pridobi dovoljenja za priključitev na omrežje. Skratka vse potrebno uredi ponudnik, ki vas tudi sproti obvešča, kaj morate v tem postopku opraviti sami.

Urediti je treba financiranje, za kar pa je prej treba pridobiti vsaj približno oceno vrednosti investicije, ki jo poda ponudnik. Vrednost investicije je odvisna od velikosti (moči) elektrarne, od načina postavitve in od drugih potrebnih del. Le redkokateri investitor razpolaga z dovolj sredstvi, ki so na voljo takoj. Zato je najbolje pridobiti namenski bančni kredit, pri čemer gre pri finančni konstrukciji za del lastnega vložka in del kredita. Običajno je razmerje med lastnimi sredstvi in bančnim kreditom 20 : 80, ročnost pa najmanj 12 let. Banka bo zahtevala ustrezno zavarovanje kredita, ki je lahko podobno kot pri stanovanjskem kreditu (hipoteka, zavarovanje prek zavarovalnice ipd.).

Na koncu bo treba elektrarno zavarovati tudi pri zavarovalnici (na primer proti požaru, orkanskemu vetru ali drugim škodnim primerom). Vrednost zavarovanja ponavadi obsega 0,3 odstotka vrednosti investicije na leto in je odvisna od velikosti sončne elektrarne, obsega zavarovalnega kritja ter specifične ponudbe posamezne zavarovalnice. Pameten investitor bo svojo investicijo pametno zavaroval.

Za konec

Vendarle je poleg naložbene vrednosti sončnih elektrarn treba poudariti njihovo ekološko vrednost. Vsaka sončna elektrarna na strehi enodružinske hiše v 15-ih letih prihrani skoraj 120 ton izpustov CO₂, zato so tudi državne spodbude takšne, kakršne so. Odziv zasebnih investitorjev je vse večji in morda bomo nekoč le dočakali, da bo takšna elektrarna na strehi vsaj vsake desete enodružinske hiše. Če bi le tudi občinski urbanistični akti sledili evropskim direktivam o zmanjšanju izpusta CO₂ in dovolili takšne postavitve novogradenj, da bi bile strešine obrnjene proti jugu!

Viri: www.zsfi.si, www.bisol.si, www.prosigma.si, prospektno gradivo različnih ponudnikov