Lesene fasade

Vir: GRADIM št. 17

Sodobna arhitektura se naslanja na prvinske elemente — na preproste, ravne linije in naravna gradiva, kot so les, kamen, steklo ... Les ni več samo konstrukcijski gradbeni material, pač pa prevzema tudi estetsko vlogo. Predvsem na fasadah.

Lesena fasada

Pod nazivom fasada razumemo gradbene sloje, ki si sledijo od nosilnega zunanjega zidu navzven. V te sloje je vključena toplotna izolacija, nosilni in utrjevalni elementi ter zaključni sloji, ki zaščitijo izolacijo pred vremenskimi vplivi in estetsko zaključujejo zunanjo podobo zgradbe.

Pri leseni fasadi lesene letve zamenjajo mineralne sloje, ki zaključujejo klasično fasado. Les je na zunanji strani zgradbe in ji daje svojevrstno podobo. Glede na to, kako je zaključna lesena obloga oblikovana, je tudi podoba zgradbe lahko zelo raznovrstna.

Lesene letve v oblogi so lahko položene na stik, tako da zapirajo prostor za sabo. Oblika letev je lahko različna, letve pa so ponavadi spojene s peresom in utorom tako, da je viden del utora ali tudi ne, lahko so spojene tudi s čepi. Površina mora zagotavljati, da dež zrsne po oblogi in ne zateka za njo.

Letve so lahko položene tudi tako, da je med njimi razmik. V zadnjem času je takšno polaganje vse bolj priljubljeno. Les se zrači z vseh strani, ima prostor za svoje »delovanje«, fasada je videti sodobna, a hkrati rustikalna in zračna.

Letve lahko potekajo vodoravno ali navpično. Glede na lego imajo svoj vpliv na optično zaznavanje objekta. Vodoravno položene letve objekt optično znižajo in razširijo, navpično položene pa povišajo in zožijo. Niso redki primeri, ko lahko kombiniramo obe postavitvi in tako fasado poživimo in ji dodamo poseben pečat. Leseno fasado lahko kombiniramo tudi s klasično.

Dež lažje odteka navzdol po navpično postavljenih letvah. Pri teh moramo paziti, da je njihov zgornji rob (odrez) dobro začiten, da voda ne prodira vanj. Pri vodoravno položenih letvah je treba poskrbeti, da voda odkapne od robu letve. Zato imajo letve, ki so položene vodoravno in z razmikom, obliko romba. Voda lažje odkapne na ostrem robu, hkrati pa letve s svojo obliko delno zapirajo prostor in preprečujejo dežju direktno pot do slojev pod njimi.

Konstrukcija

Konstrukcija lesene fasade je nekoliko drugačna kot pri klasični tanko- ali debeloslojni, bolj je podobna prezračevani fasadi, saj je med izolacijo in in zunanjim zaključnim slojem lesa prezračevani kanal, ki poskrbi, da se les po dežju lahko osuši. Prav tako omogoča, da se osuši izolacija, če slučajno pride do njenega navlaženja.

Konstrukcijski nosilni elementi morajo omogočati pritrditev izolacije ob zid, ustvarjanje prezračevanega kanala med izolacijo in letvami ter pritrditev letev. Različni proizvajalci imajo lahko različne rešitve, boljše pa so tiste, ki ustvarijo manj toplotnih mostov prek izolacije. Povsem se jim ne moremo izogniti, ker so letve lahko le prek nosilnih profilov trdno vpete na nosilni zunanji zid. Izolacija ni nosilna, zato morajo profili seči prek nje do zidu.

Posebno pomembno je, da je izolacija na zunanji strani zaščitena s paroprepustno folijo, ki preprečuje, da bi voda, ki bi prešla prek fasadnih letev, močila izolacijo. Paroprepustna mora biti zato, da se morebitna vlaga, ki prehaja prek zidu z notranje strani, lahko odzrači v prezračevanem kanalu. Sistem je zelo podoben kot pri izolaciji strehe. Če so zaključne letve položene »na stik«, ni nujno, da je uporabljena folija odporna proti UV žarkom, če pa so letve položene z razmiki, mora biti folija obvezno UV odporna. Folijo polagamo od spodaj navzgor z nekajcentimetrskim preklopom na stikih.

Pri montažni leseni gradnji je večina ali sploh vsa izolacija vgrajena v same zunanje stene, stene pa so zaključene s paroprepustnimi vlaknenimi ploščami. V tem primeru folija ni potrebna, ker jo zamenjuje paroprepustna plošča, pa tudi nosilna konstrukcija za letve lesene fasade je bolj preprosta kot pri klasični gradnji. Lesene fasade so zato pogostejše pri sodobnih nizkoenergijskih hišah, kjer je les tudi konstrukcijsko gradivo.

Les

Najbolj uporabljan je les macesna, posebno še sibirskega macesna. Macesen se lahko pohvali z dobro obstojnostjo in odpornostjo proti lesnim škodljivcem. Dobro se suši. Ni ga treba premazovati z zaščitnimi premazi, kar zelo olajša vzdrževanje. S časom posivi, kar je povsem naraven pojav in tako patiniran les bo še dolgo obstojen, vsaj 20 let.

Namesto macesna lahko uporabimo ameriško rdečo cedro in nekatere druge eksotične vrste lesa.  V cenejši izvedbi je uporaben tudi les smrekel , vendar je občutljiv na lesne škodljivce in ga je treba zaščiti z dobrimi sistemskimi zaščitnimi premazi za les. Biti morajo UV obstojni. Premazi podražijo izvedbo, hkrati pa jih je treba občasno obnavljati, kar je s stališča vzdrževanja zelo nerodno. Zato je nekoliko višja investicija v macesen bolj smiselna.

Les se lahko zaščiti tudi z ekološko globinsko zaščito v avtoklavu, kjer se pod pritiskom zaščitno sredstvo vtiska v les, ki je pripravljen za montažo, in poveča življenjsko dobo lesa od tri- do petkrat. Vzdrževanje ni potrebno.

Obstaja tudi možnost uporabe toplotno obdelanih lesov jelke, jesena in drugih, ki so dodatno zaščiteni z oljenjem. Takšna rešitev je dražja od odločitve za macesen in zahteva občasno osvežitev oljnega premaza vsaj na začetku, dokler se les ne prepoji, kasneje je treba oljni premaz osvežiti le poredko. Po drugi strani ima oljeni les dolgo življenjsko dobo, ohranja svoj videz in ne sivi.

Zaključek

Odločitev za leseno fasado je kot vsaka druga odločitev pri gradnji hiše. Če so nam všeč jasne, ravne linije, se bomo odločili zanje. Če nam je všeč sodoben videz s pridihom narave, se bomo odločili za leseno fasado. Ne trdimo, da ima kakšno bistveno prednost pred klasično fasado, je pa drugačna, svojevrstna in že na daleč izdaja lastnika, ki mu je narava blizu. Hkrati je zelo modna, trendovska.