Strojne instalacije

Vir: GRADIM

Med strojne inštalacije prištevamo inštalacije vodovoda, ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, vse pogosteje pa tudi inštalacijo centralnega sesalnega sistema. Po fazah ločimo grobo in fino inštalacijo. Prva, groba faza je razpeljava vodov (vodovod, plinska inštalacija, razvodi za centralni sesalni sistem) in jo opravimo pred izdelavo ometov. Drugo, fino fazo pa opravimo po končanih ometih in pred izdelavo tlakov. V to fazo spada predvsem inštalacija talnega ali radiatorskega ogrevanja.

Predpriprava za grobe inštalacije

Najprej polagamo grobe inštalacije. Začnemo jih izvajati takoj po pozidavi nosilnih in predelnih sten, cementnem obrizgu in izdelavi faž, v kolikor bodo stene ometane klasično z malto. V primeru strojnih ometov v tanjšem sloju izvajamo grobe inštalacije takoj po pozidavi sten. Pred pričetkom del na grobih inštalacijah moramo storiti predvsem naslednje:

Določiti je treba nivo (“vag ris”), ki bo do konca gradnje označeval višino 100 centimetrov od gotovega poda. Upoštevati moramo tudi pripire (npr. v kopalnicah, garažah ...). Vse do konca gradnje nas bo spremljala tudi višina tlakov. Priporočamo, da je višina tlakov 15 centimetrov, saj je vse več inštalacij v tlakih (razvod za radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje, elektroinštalacije, razvod za centralni sesalec ...) pa tudi padci odtočnih cevi bodo delali manj težav.

Določiti je treba vrsto sanitarne keramike in natančno lokacijo posameznih delov opreme. Razpored je važen že na začetku, saj glede na ta razpored vgrajujemo priključke odtokov in vodnih izlivov. Še posebej je to važno pri vgradnji podometnih izplakovalnikov, stenski namestitvi WC školjk in bidejev, pa tudi pri posebnih vrstah umivalnikov.

Zdaj je že povsem normalno, da namesto svinčenih in litoželeznih uporabljamo plastične odtočne cevi. Razvoj plastičnih materialov je dosegel zadovoljive rezultate tudi pri materialih, ki jih uporabljamo za razvod hladne in tople sanitarne vode ter ogrevne vode za razvod radiatorskega in talnega ogrevanja. Takšen material je, na primer, zamreženi polietilen, označen z PE-Xa, PE-Xb in PE-Xc. Zadnja črka v označbi pomeni postopek, po katerem je polietilen zamrežen (a-kemično zamreženje, b-silansko zamreženje in c-elektronsko zamreženje).

Primer razvoda kopalniške instalacije z uporabo PE-X cevi

Vodovod

Groba vodovodna inštalacija zajema kompletno odtočno inštalacijo kot tudi razvod mrzle in tople sanitarne vode. Vse je pod ometom in v tlakih. Razvod mrzle in tople porabne vode iz PE-X cevi je narejen tako, da od vodovodnega priključka na števcu porabe vode do razdelilnih omaric v vsaki etaži in od bojlerja za toplo sanitarno vodo do razdelilnih omaric teče razvod “dvižnih vodov”. Dimenzija teh cevi je ø20 x 2,8 milimetra ali ø25 x 3,5 milimetra. V razdelilnih omaricah so nameščeni razdelilniki za mrzlo in toplo vodo. Od priključkov na razdelilniku do posameznih iztočnih mest vodijo “razvodne cevi” dimenzije ø16 x 2,2 milimetra. Iztočna mesta so v obliki posebnih vodovodnih doz, ki so pritrjene na posebnih nosilcih ali pa so zagipsane. Zelo važno je, da so vodovodne doze pravilno znivelirane zaradi lažje kasnejše montaže vodovodnih armatur.

Cevi za dvižne vode in razvodne cevi tečejo v zidovih in v tlaku v rebrastih zaščitnih ceveh. Posebej za razvodne cevi ø16 x 2,2 milimetra velja, da jih lahko v primeru poškodbe zamenjamo tudi po končanih ometih in tlakih. Imeti moramo dostop do spoja v vodovodni dozi, v razdelilni omarici pa je spoj vedno dosegljiv. Hkrati z razvodom mrzle in tople vode delamo tudi odtoke. Odtočne vertikale je treba podaljšati v odduh in speljati skozi streho. Hkrati montiramo tudi vgradne WC izplakovalnike in nosilce za stensko pritrditev bideja. Po končani grobi montaži opravimo preskus tesnosti odtočnih cevi in tlačni preskus razvoda hladne in tople sanitarne vode.

.

Dva možna načina razvoda cevi od razdelilne omarice do porabnika: v zgornjem primeru teče posebna cev za vsakega porabnika od omarice do porabnika; v spodnjem primeru pa so porabniki povezani zaporedno, povratni vod pa vodi nazaj na razdelilno omarico. Razvod je narisan za hladno in toplo vodo.

Ogrevanje

Tako za radiatorsko kot talno ogrevanje so grobe inštalacije enake. Zajemajo montažo “dvižnih vodov” od kotlovnice do razdelilnih omaric in vgradnjo razdelilnih omaric v vsaki etaži. Poskrbeti je še treba, da vgradimo ustrezne elektro razvode za napajanje kotlovnice in ustrezne vode za regulacijo ogrevanja. Dimenzija cevi za dvižne vode ogrevanja je ø20 x 2 ali ø25 x 2,3 milimetra v rebrasti zaščitni cevi.

Centralni sesalci

Veliko je graditeljev, ki se odločajo za vgradnjo sistema centralnih sesalcev. Tu gre za postavitev centralnega sesalca v nekem pomožnem prostoru (garaža, podstrešje ...), ki sesa prah iz vsakega prostora po podometnem PVC ali kovinskem razvodu.

Za sesalni razvod so posebne kovinske ali PVC cevi, podobne odtočnim. Mnogi za ta razvod uporabljajo kanalizacijske odtočne cevi, vendar delajo pri tem veliko napako. Spojna mesta cevi in fazonskih kosov so pri ceveh za centralni sesalec obdelana s posebno natančnostjo in jih lepimo. Zato so spoji tesni, kar pa za spoje pri razvodih iz odtočnih cevi ne moremo trditi. Tudi notranja gladkost sten pri ceveh in fazonskih kosih razvoda za centralni sesalec je izredno pomembna, da ne pride do mašitve. Dimenzija razvoda je lahko 40, 50 ali 75 milimetrov. Pri individualni gradnji ponavadi uporabljamo 50-milimetrske cevi.

.

Plinska inštalacija

V fazi grobih inštalacij postavljamo tudi podometni del plinske inštalacije. V tem primeru opravimo kontrolo trdnosti in tesnostni za vsako fazo posebej po za to posebej predpisanih postopkih. Kontrolo izvajata tako izvajalec kot distributer in o tem izdelata poseben zapisnik.

Pri plinskem ogrevanju se vse bolj uporabljajo dimniki iz nerjaveče pločevine. Le-ti sicer lahko spadajo pod gradbena dela, včasih pa so del strojnih inštalacij, saj je precej odvisno od vrste plinskega trošila.

Prezračevanje in klimatizacija

Poleg naravnega prezračevanja prostorov skozi okna prostore često prezračujemo tudi skozi rešetke ali pa prisilno z ventilatorjem. Tako za dovod svežega zraka kot tudi odvod pogosto uporabimo posebne kanale iz pločevine ali drugih materialov. Če je le možno, so ti razvodi pod ometom. V tem primeru spadajo med grobe inštalacije.

Vse bolj pogosto so tudi pri individualni gradnji prostori klimatizirani. Ponavadi uporabljamo lokalne, tako imenovane “split” sisteme. Pojavljajo pa se že sistemi, ki poleti hladijo prostore z uporabo razvoda talnega ogrevanja. Tovrstne inštalacije ne štejemo med grobe inštalacije.

Talno ogrevanje

Tovrstno ogrevanje zahteva zelo resen pristop že pri projektiranju. Površinska temperatura tal je omejena, saj previsoka temperatura tal ne vpliva ugodno na počutje ljudi. S temperaturo tal 29°C lahko pokrijemo 100 W/m2 toplotnih izgub. Pri kakovostno izoliranem objektu je to dovolj, če pa se pokaže, da kakšen prostor ne dobi dovolj energije skozi tla, je treba poiskati ustrezno rešitev, kar pa gotovo ne sme biti dviganje temperature tal. Tak kritičen prostor je ponavadi kopalnica, kjer dostikrat dodatno vgradimo cevni kopalniški radiator. Ta je lahko priklopljen na nizkotemperaturni sistem talnega ogrevanja, če je kombiniran z električnim grelcem.

Inštalacija talnega ogrevanja spada v fino fazo izvajanja strojnih inštalacij in zahteva resen pristop. Izbirati moramo sodobne sisteme in kakovostne materiale. Z montažo na sistemske plošče imamo zagotovljeno ustrezno gostoto cevi na določeni površini, ni nepotrebnega privezovanja cevi na betonsko mrežo, med polaganjem in tudi kasneje pa so cevi zaščitene proti mehanskim poškodbam.

Že s projektom je treba opredeliti zanke, ki pokrivajo posamezno področje. To je odvisno od vrste prostora in potrebnih diletacij. Na diletacije vplivajo zahteve statike objekta, oblike prostora in s tem v zvezi diletacija tlaka, razpored zank talnega ogrevanja in tudi finalna obdelava tlaka (npr. talna obloga v obliki vzorcev). Na vseh diletacijskih prehodih je treba cevi ustrezno zaščititi.

Radiatorsko ogrevanje

Najbolj razširjen sistem ogrevanja je radiatorsko ogrevanje. Ponavadi je visokotemperaturno z režimom 90/70°C. Dostikrat srečamo primere, ko so sistemi mešani. Včasih se graditelji odločajo za talno ogrevanje v bivalnih prostorih, za radiatorsko pa v spalnicah. Tako naj bi bil sistem v spalnicah bolj prilagodljiv na zunanje vremenske vplive. Bolj kot je res potrebno, je to posledica napačnih predstav o sistemih ogrevanja. Zgodi se tudi, da graditelji poleg talnega ogrevanja inštalirajo še radiatorsko “za vsak slučaj”, ali pa del toplotnih izgub pokriva talno ogrevanje, del pa radiatorsko. Pri takšnem mešanem sistemu po nepotrebnem investicijo občutno povečamo na razvodih dvižnih vodov, predvsem pa pri regulaciji, avtomatiki in sami toplotni postaji kotlovnice.

Razvod radiatorskega ogrevanja s PE-X cevmi je zelo podoben vodovodnemu. Cevi so vodene v rebrastih zaščitnih ceveh in jih lahko zamenjamo tudi potem, ko so že obzidane in vbetonirane.

Skica levo: enocevno radiatorsko ogrevanje; skica desno: dvocevno radiatorsko ogrevanje

Kot pri klasičnih razvodih je sistem lahko eno- ali dvocevni. Pri enocevnem sistemu porabimo nekaj cevi manj, večji pa so radiatorji in obvezna je vgradnja ustreznih ventilov. Pri dvocevnem sistemu so radiatorji manjši zaradi drugačnega temperaturnega režima, niso potrebni posebni radiatorski ventili, saj zadostujejo ventili na razdelilcih, porabi pa se nekaj več cevi.

Najbolj pogosto uporabljamo panelne radiatorje. Dostikrat se odločamo za vgradnjo radiatorjev z vgrajenim termostatskim ventilom. Takšni radiatorji imajo priključke spodaj. V zadnjem času vgrajujejo tudi radiatorje s priključkom v zid. Poleg estetskega vidika je tak način vgradnje radiatorjev zelo primeren zaradi čiščenja tal.