|
|
|
|
| Domov / Vsebina / Članki / Naša streha |
| Obnova strehe |
Za obnovo strehe se odločimo, če le-ta ni več funkcionalna, če saniramo cel objekt, če je streha že dosegla svojo načrtovano življenjsko dobo ali če menjamo namembnost podstrešnega prostora v stanovanjski prostor.
V nobenem primeru ne smemo dopustiti, da bi streha puščala, ker se na objektu dela škoda. Če se to zgodi, smo z obnovo strehe pravzaprav že zamudili. Vsaka vrsta kritine ima določeno pričakovano dobo uporabnosti. Proizvajalci za svojo kritino dajejo večletno jamstvo, ponavadi od 10 do 50 let. Trajanje jamstva je odvisno od vrste kritine oziroma od materiala, iz katerega je. 50-letno jamstvo je verjetno bolj reklamna poteza proizvajalca kot dejstvo, saj že po desetih letih ne bo garancije uveljavljal nihče več. Kaže pa na to, da proizvajalec zaupa svojemu proizvodu in mreži izučenih in pooblaščenih krovcev, kar tudi nekaj velja. V vsakem primeru lahko po jamstvu ocenimo pričakovano življenjsko dobo kritine. Če streha začne zamakati v tem času, je dovolj odpraviti napako (na primer zamenjati strešnik) in streha bo spet opravljala svojo nalogo. Če pa začne puščati po izteku pričakovane življenjske dobe, se lahko nadejamo, da se bodo napake pojavljale bolj pogosto. V tem primeru je najbolj gospodarno streho obnoviti v celoti.
Zdaj obnavljamo strehe, ki smo jih pokrili pred dvajsetimi, tridesetimi leti, ko znanje o gradbeni fiziki streh še ni bilo tako razširjeno, niti ni bilo materialov, kakršni so zdaj. Zato pri obnovi strehe ne gre samo za zamenjavo strešne kritine, pač pa za predelavo strehe v celoti. Od stare strehe ostanejo samo gradniki ostrešja, to so špirovci, lege, razpore in grede, drugo je treba zamenjati.
Zdajšnja bolj ali manj uveljavljena praksa je postavitev prezračevane strehe s spodnjo streho in prezračevanim kanalom med njo in zaključno kritino. Prednosti tako izdelane strehe so očitne: prezračevani kanal učinkovito odvaja izparine in hkrati zmanjšuje prenos vročine, ki pod strešniki v poletnem soncu lahko doseže tudi 90 °C.
Spodnja streha (tudi rezervna kritina) je izraz za vodoodporno ploskev, ki jo postavimo neposredno na škarnike. Izdelamo jo lahko na več načinov. V preteklosti so jo največkrat izdelali iz lesenega opaža, ki so ga prekrili s strešno lepenko ali kasneje z ustrezno strešno folijo. Zdaj so na voljo strešne folije, ki so dovolj močne, da lahko v celoti prevzamejo vlogo spodnje strehe ali rezervne kritine, tako da polaganje opaža iz desk ni več potrebno. Na voljo so tudi posebne plošče, ki v sebi združujejo trdnost lesenega opaža, z zgornje strani nepropustnost za vodo, s spodnje pa propustnost za vlažne izparine, kakršno imajo izbrane strešne folije.
Glavna naloga spodnje strehe je brez škode odvesti vodo, ki zaide pod strešno kritino, zato je skoraj obvezna v izpostavljenih gorskih legah, na območjih z močnimi vetrovi in pri nizkih naklonih strehe, manjših od 22°. Obvezna je tudi pri strehah, pod katerimi si uredimo podstrešno stanovanje.
Zdi pa se, da se krovci vendarle prepogosto odločijo za prezračevano streho. Spodnja streha res povečuje varnost strehe, vendar ni vedno nujna. Strehe, ki ne pokrivajo mansardnega stanovanja v celoti ali v nekem delu, lahko izvedemo tudi kot klasične neprezračevane strehe. Pri tem moramo poskrbeti, da tla podstrešja dobro toplotno izoliramo in da podstrešje prezračujemo. Zimski mraz in poletna vročina na podstrešju ne bosta motila spodnjih bivalnih prostorov, les ostrešja pa bo v teh pogojih ostal bolj zdrav.
Pri obnovi strehe je treba pregledati še stanje strešne konstrukcije. Les ostrešja optično pregledamo, če so ga načeli lesni zajedalci. Če najdemo luknjice rogina ali lesarja, je lahko les že kar precej načet. Zajedalce je treba odpraviti z že poznanimi metodami (s kemičnimi sredstvi, s pregrevanjem ostrešja ali z visokofrekvenčnim obsevanjem) in les zatem s premazi zaščititi pred ponovno okužbo. Če je načet že velik del ostrešja, je najbolje strešno konstrukcijo zamenjati v celoti. To je sicer dodaten finančni zalogaj, na katerega ponavadi nismo pripravljeni, vendar se splača, saj bo ostrešje spet trdno. Če ohranimo staro ostrešje, ne bomo nikoli zanesljivo vedeli, ali smo odpravili lesne škodljivce v celoti ali nam še naprej glodajo les in koliko so že oslabili lesene nosilce strehe in s tem streho v celoti. Zdaj je najboljši čas tudi za druga dela, povezana s streho, na primer za sanacijo dimnika, če je potrebna, za obnovo električnih priključkov, če so električni vodi speljani po zraku do strešnega droga, in za izdelavo strelovoda, če se odločimo zanj. Vsekakor je treba razmisliti, kaj je treba postoriti takrat, ko je streha odprta in imamo lahek dostop do vseh delov.
Vir: GRADIM |
|
|
|
|
|
|
|
