Ureditev gradbišča

Vir: GRADIM

Pred začetkom gradnje je treba gradbišče primerno pripraviti, zavarovati in organizirati, da bo delo na njem varno, učinkovito in brez večjih posledic za okolje.

Zakonske osnove

Kako je treba gradbišče urediti in voditi, določa Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču. Pravilnik je izšel v Uradnem listu RS št. 66/2004 in je začel veljati v juliju 2004. Ker njegove odločbe ne veljajo zgolj za graditev zahtevnih objektov, pač pa tudi za graditev manj zahtevnih objektov, med katere spadajo enodružinske hiše, je prav, da si ogledamo najpomembnejša določila in jih pokomentiramo.

Označitev gradbišča

Investitor mora gradbišče že pred začetkom del označiti z gradbiščno tablo, postavljeno na vidnem mestu ob vhodu na gradbišče. Tablo je treba postaviti pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje (gradnja novega objekta, rekonstrukcija, nadomestna gradnja ali odstranitev objekta).

Pravilnik dovoljuje nekaj izjem. Tako med drugim ni treba postaviti table za označitev gradbišča, če poteka gradnja v lastni režiji ali če gre za gradbišče tistih enostavnih objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje. Vendar je v tudi teh dveh primerih vendarle treba označiti gradbišče, a zadostuje list formata A4, na katerem so vsi podatki, ki bi sicer morali biti na tabli. List je treba zaščititi pred vremenskimi vplivi s primernim prozornim plastičnim ovitkom in ga pritrditi na vidno mesto ob vhodu na gradbišče.

Spomnimo se, da lahko posameznik po Zakonu o graditvi objektov v lastni režiji gradi le objekte z omejeno velikostjo (enostanovanjska stavba z največ eno kletjo, nadstropjem in mansardo ter z največ 250 kvadratnih metrov koristne površine) in z ustreznim strokovnim gradbenim nadzorom. Če torej gradite takšen objekt sami s pomočjo prijateljev, sorodnikov in zidarskega mojstra, za označitev gradbišča zadostuje list formata A4. Če pa gradnjo po pogodbi prepustite nekemu gradbenemu podjetju, je treba gradbišče označiti s tablo, čeprav gre v obeh primerih za isti objekt.

Pravilnik določa, da je za postavitev označbe odgovoren investitor. Torej table ne postavlja izvajalec samodejno, pač pa ste za njeno postavitev odgovorni sami; lahko pa se seveda dogovorite, da jo postavi izvajalec.

Na tabli morajo biti sledeči podatki, izpisani po vrsti:

• naziv objekta glede na namen — nova gradnja, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, sprememba namembnosti, nadomestna gradnja ali odstranitev;
• številka gradbenega dovoljenja, datum izdaje, naziv organa, ki je dovoljenje izdal, in morebitne navedbe sprememb, dopolnil in podaljšanj;
• naziv in sedež oziroma ime, priimek in naslov investitorja ali investitorjev, če jih je več;
• naziv in sedež projektanta, ki je izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdeluje projekt za izvedbo;
• naziv in sedež izvajalca gradnje ali izvajalcev, če jih je več;
• naziv in sedež nadzornika.

Pri gradnji zahtevnega objekta je treba dopisati še naziv in sedež revidenta, ki je opravil revizijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ter ime, priimek in naslov koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbišču. To ne velja za gradnjo enodružinske hiše. Vendar pa je tudi v tem primeru treba dopisati naziv in sedež pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, če gradnja poteka na arheološko pomembnem območju ali če gre za rekonstrukcijo objekta, ki je varovan na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine.

Gradbiščna tabla mora biti pravokotne oblike velikosti najmanj 1 x 1,5 metra, izdelana iz obstojnega materiala. Podlaga mora biti v svetli barvi, pisava pa v temni, praviloma črni barvi. Črke ne smejo biti nižje od 8 centimetrov, podatki pa čitljivi z razdalje najmanj 15 metrov. Tabla lahko vsebuje tudi logotip investitorja (če gre za podjetje) in logotipe izvajalcev, če je takšen dogovor med izvajalci in investitorjem.

Tablo lahko izdela črkoslikar ročno ali pa neko grafično podjetje s postavitvijo napisov na računalniku in izrezom na samolepilno folijo. Tako pripravljene napise je lahko prenesti na osnovo.

Oznaka gradbišča (tabla ali list A4) mora ostati na gradbišču vse dotlej, dokler ni za objekt izdano uporabno dovoljenje!

Organizacija ureditve gradbišča

Pravilnik določa, da je treba za gradbišče pripraviti načrt ureditve, vendar ta določba velja le za gradbišča zahtevnih objektov. Za manj zahtevne objekte, za objekte z gradnjo v lastni režiji in za enostavne objekte takšen načrt ni potreben, razen če boste na isti lokaciji ali gradbeni parceli hkrati gradili tri ali več manj zahtevnih objektov ali pa če se gradnja izvaja na območjih, kjer poteka letalski (bližina letališča), cestni, železniški ali pomorski (bližina pristanišča) promet ali potekajo podzemni ali nadzemni vodi objektov gospodarske javne infrastrukture (kanalizacija, vodovod, električno omrežje, plinovod, toplovod ipd.). V teh zadnjih primerih je treba z načrtom organizacije in ureditve gradbišča omogočiti nemoteno gradnjo hkrati z nemotenim prometom in nemotenim obratovanjem komunalne infrastrukture. Če vaša gradnja spada v eno izmed omenjenih izjem, je načrt ureditve gradbišča treba pripraviti ne glede na to, da gre za manj zahteven objekt.

Načrt ureditve gradbišča izdela izvajalec, ki ga za to izbere investitor. Izdelan mora biti v skladu s projektom, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, in varnostnim načrtom, če je slednji predpisan. Vsebovati mora podatke o komunikacijskih poteh na gradbišču, priključkih gradbišča na javno infrastrukturo (elektriko, vodovod, dovoz na javno cesto ...), skladišču, deponiji ipd. Za večja gradbišča mora vsebovati tudi podatke o garderobah in sanitarnih prostorih za delavce, pisarnah za vodstvo gradbišča in drugo.

Pravilnik določa, da je treba vsako gradbišče, tudi tisto, za katerega ni potreben načrt ureditve, pred začetkom del ustrezno zavarovati. Najbolje ga zavarujemo z ograjo, s katero fizično preprečimo dostop do gradbišča. Gradbena podjetja gradbišča zavarujejo s posebnimi paneli, ki preprečujejo tudi poglede na gradbišče, posamezniki pa so za ograjo največkrat uporabljali armirno mrežo, pritrjeno na količke. Zdaj oboji največkrat uporabljajo posebno perforirano plastično folijo, ki je najcenejša rešitev. S svojo živo rdečo barvo že na daleč opozarja, da gre za gradbišče. Folija ne more preprečiti nasilnega vdora, prepreči pa, da bi nekdo pomotoma zašel na gradbišče in se tam poškodoval.

Dnevnik o izvajanju del

O delu na gradbišču je treba voditi posebno dokumentacijo, dnevnik o izvajanju del, ki ga sestavljata dva dela: gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer. Gradbeni dnevnik je treba voditi pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, knjigo obračunskih izmer pa je treba voditi samo v primeru, če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko enoto posameznih del ali pa če je gradnja namenjena za prodajo na trgu.

Gradbeni dnevnik sestavljajo uvodni list in vsakodnevni listi. V uvodnem listu so zapisani splošni podatki o udeležencih pri gradnji in o objektu. V vsakodnevne liste pa je treba zapisati dnevna poročila o izvajanju del, pa tudi morebitne spremembe in dopolnitve projekta za izvedbo, ki nastanejo pri dejanski izvedbi. Izvedbene detajle morajo za boljši prikaz spremljati risbe v ustreznem merilu.

Knjigo obračunskih izmer sestavljajo uvodni list, seznam vloženih listov, obračunski list, obračunske priloge in obračunski načrti. Vanjo vpisujemo izmere in izračune izvršenih del v posameznem obračunskem obdobju. Vpisujemo in vrisujemo tudi skice sprememb in odstopanj od projekta za izvedbo z navedbo mer in podatkov o spremembah pri uporabi gradbenih proizvodov, instalacij, opreme in drugega materiala ter sprememb projektov za izvedbo določenih detajlov. Vanjo vpisujemo tudi vsa tista dela, ki se po dokončanju del ne vidijo, in kontrukcije začasnega značaja (odri), ki jih po končani fazi odstranijo. Spremembe projekta za izvedbo morajo biti vpisane na ustreznem listu ali narisane v prilogi v ustreznem merilu z vsemi podatki, ki so potrebni za kontrolo investicije. Izvajalec mora vse spremembe tudi posebej označiti na ustreznih tehničnih risbah v projektu za izvedbo. V teh risbah morajo biti vse napake in nepravilnosti vidno prečrtane, popravljene ali skicirane z vsemi podatki in podpisane.

Vsaka predračunska postavka iz projekta za izvedbo mora biti posebej prikazana na samostojnem listu knjige obračunskih izmer. Vsi listi morajo biti razvrščeni v istem zaporedju in z istimi oznakami, kot so v pogodbenem predračunu. Za nepredvidena dela in dodatna dela, ki niso zajeta v pogodbenem predračunu, in za morebitne izpuščene postavke se obračunski listi po enakem postopku kot predračunske postavke dodajajo na koncu knjige kot posebno poglavje “nepredvidena in dodatna dela”. Večji ali manjši obseg del pa se ugotovi in prikaže na hrbtni strani obračunskega lista za posamezno postavko.

Gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, če je potrebna, vodi delavec (pooblaščeni sestavljalec), ki ga določi izvajalec, in sicer za vsa dela, ki jih izvaja izvajalec na gradbišču od vključitve v delo do prevzema del. Pisati in risati je treba s kemičnim svinčnikom ali drugim pisalom, ki pušča trajno sled. Morebitni napačni vnosi morajo biti prečrtani tako, da ostanejo čitljivi. Gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer je treba voditi od dne prvih aktivnosti na gradbišču do prevzema del oziroma objekta.

Pooblaščeni sestavljalec vodi gradbeni dnevnik v dvojniku na predpisanem obrazcu. Podpisujejo ga najprej pooblaščeni sestavljalec, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik. Če se slednja ne strinjata z vpisom, morata napisati opombo ali obrazložitev in stran podpisati. Gradbeni dnevnik mora biti dostopen za vpise vsem udeležencem pri gradnji objekta in pristojnim inšpektorjem. Originalni izvod iz zvezka iztrga odgovorni nadzornik in ga hrani, kopije, ki ostanejo v zvezku, pa hrani pooblaščeni sestavljalec na gradbišču. Oba izvoda gradbenega dnevnika se po tehničnem pregledu objekta vstavita v primerno mapo, povežeta z vrvico in zapečatita. En izvod (original) shrani investitor oziroma lastnik in ga mora hraniti vse dotlej, dokler stoji objekt. Kopijo shrani izvajalec najmanj za deset let.

Pooblaščeni sestavljalec vodi knjigo obračunskih izmer v enem izvodu. Podpisujejo jo najprej pooblaščeni sestavljalec, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik. Ko so dela končana, se vsi listi knjige oštevilčijo, vstavijo v ustrezno mapo, povežejo z vrvico in zapečatijo. Zaključeno knjigo obračunskih izmer shrani investitor najmanj za dobo deset let.

Sprotna kontrola

Izvajalec mora pred pričetkom izvajanja posameznih faz odgovornemu nadzorniku omogočiti, da opravlja sprotno kontrolo gradbenih konstrukcij na gradbišču. To še posebej velja za faze, v katerih se izdelujejo in vgrajujejo nosilni elementi, ki jih po zaključku del ni več možno kontrolirati (na primer armature). Izvajalec mora odgovornega nadzornika pisno obvestiti o začetku takšnih del.

Odgovorni nadzornik mora preveriti pravilnost izvedbe gradbenih konstrukcij in nosilnih elementov, da bo objekt izpolnjeval bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti, varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite in zaščite okolice, varnosti pri uporabi, zaščite pred hrupom ter varčevanja z energijo in ohranjanja toplote. Če pri sprotni kontroli ugotovi pomanjkljivosti pri izvedbi ali večja odstopanja, lahko začasno ustavi izvajanje del in o tem obvesti investitorja.