Les

Vir: GRADIM

Do koder sežejo pisni viri, spomin in arheološka dediščina, smo les uporabljali tudi v gradbene namene. Z nostalgijo se spominjamo lesenih hiš in z lesom grajenih pritiklin. Nekdanjo veljavo mu poskušamo vrniti z lesenimi hišami, pri katerih poudarjamo zdravo bivalno okolje. Pa četudi se odločamo za klasično gradnjo z opeko, si brez lesa gradnje skorajda ni mogoče predstavljati.

Sečnja

Slovenci pojmujemo gozd kot nekaj samoumevnega, nekaj iz naše soseščine, kar je vedno tam bilo in bo. Večina se ne zaveda, koliko pomeni za okolje in koliko kot vir lesne mase. Na srečo lahko našo majhno državico prištevamo med evropske države, ki imajo sorazmerno veliko površine porasle z gozdom. Torej smo z gozdom razmeroma bogata evropska država. Po drugi strani pa moramo ugotoviti, da je velik del gozda na težko dostopnih strminah in ga je zato težko izrabljati.

Sečnja je glavni vir lesne mase tako za lesno predelovalno industrijo kot za gradbeništvo. Le v majhnem delu lahko računamo na uvoz in uporabo eksotičnih vrst lesa. Naši predniki so natanko vedeli, kdaj je treba sekati, da bo les zdrav in bo kljuboval vremenskim vplivom. Še danes najdemo vrsto lesenih zgradb, ki brez sodobnih kemičnih zaščitnih sredstev stojijo že stoletje ali dlje. Se je staro znanje izgubilo? Se ni, še vedno se ohranja, toda sodobna ekonomika preprosto ne omogoča sečnje samo v določenem obdobju.

Prvo in najpomembnejše pravilo je, da sekamo pozno jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi, ko je les v mirovanju in se po njem ne pretakajo življenjski sokovi. Listavce sekamo jeseni in pozimi, ko je listje odpadlo, ali zgodaj spomladi pred novim brstenjem. Žal sneg mnoge gozdne predele pozimi naredi povsem nedostopne, tako da je sečnja v tem času nemogoča. Po drugi strani mora tudi podjetje, ki upravlja z gozdom, enakomerno porazdeliti svoje kapacitete skozi celo leto. Zato je sečnja skozi celo leto bolj ali manj enakomerna. Vsak obiskovalec gozda se lahko o tem prepriča kar na mestu samem.

Les spomladi posekanih dreves je najslabši. Takrat je v njem največ soka, zato se najdlje suši, se zvija in krivi. Najbolj ga napadajo lesni črvi in različne bolezni. Kolikor je mogoče, je treba skrajšati čas od sečnje do predelave lesa na žagi in čimprej odpeljati posekano drevje iz gozda.

Pomembna je tudi starost drevesa. Les premladih dreves je še redek, premehak in poln soka, neodporen proti različnim boleznim. Les prestarih dreves pa je po drugi strani izgubil svoje najboljše lastnosti. Zavedati se je treba, da sekamo drevesa, ki so jih sadili naši pradedje, in sadimo drevesa, ki jih bodo sekali naši pravnuki. Tudi zato je gospodarjenje z gozdom tako zelo pomembno.