Keramične ploščice

Vir: GRADIM, Strokovno svetovanje: Jure Karlin, KERAM TRADE d.o.o., Ljubljana

Keramične ploščice so priljubljena stenska, talna in fasadna obloga. So nenadomestljive v kopalnicah, pogosto pa z njimi obložimo tla in stene tudi v kuhinjah, tla na hodniku in v predsobi, balkonih, stopniščih, vhodnih avlah, bazenih, industrijskih objektih in podobno. Čeprav jih srečujemo skoraj na vsakem koraku, o keramičnih ploščicah ne vemo veliko, razen da so odporne na različne vrste umazanije in da jih je lahko čistiti. Ko se odločamo za nakup, pa je dobro vedeti kaj več.

Zgradba keramične ploščice

Keramična ploščica, če jo pogledamo v preseku, je sestavljena iz dveh slojev: biskvita in glazure. Biskvit je, grobo rečeno, glineno telo ploščice, žgano pri visoki temperaturi. Lahko je svetlo sive ali rdečkaste barve, kar je odvisno od sestave. Svetli biskvit vsebuje aluminijaste okside in je kakovostnejši, rdečkasti pa železove.

Posebnost je gres porcelanato biskvit, pri katerem glini, vezivu, dodajo drobno zrnati pesek kot agregat in žgejo pri zelo visokih temperaturah (do cca.1200 °C). Ta biskvit je po kakovosti najboljši tako glede na izredno trdnost kot glede na majhno vpijanje vode. V Italiji zdaj praktično vse talne ploščice delajo na gres porcelanato biskvitu s tem, da jih lahko še dodatno glazirajo.

Glazura je prevleka čez biskvit na zgornji strani in je lahko sijajna ali mat. Sijajne glazure so precej bolj nežne in vsebujejo svinčene spojine. Določene talne ploščice so lahko tudi neglazirane, kar velja za klinker in pa za gres porcelanato ploščice. Slednjim že v maso primešajo določen pigment.

Lastnosti in zahteve

Zelo važen podatek o kakovosti biskvita je vpojnost. Podatek je izražen v odstotkih in pove, koliko odstotkov svoje teže lahko neka ploščica vsrka vode. Nižji ko je ta podatek, bolj kakovostna je ploščica. Včasih so naši standardi kot mejno vrednost omenjali vpojnost 6 %, evropske norme pa zdaj zahtevajo vpojnost 3 %. Če ima ploščica vpojnost 3 % ali manj, je primerna za zunanjo rabo, če pa je njena vpojnost večja, je primerna samo za notranjo rabo. Gres pocelanato biskvit ima vpojnost manjšo od 1 % in je zato med najbolj primernimi za zunanjo uporabo.

Naslednji podatek, ki ovrednoti ploščico, je trdota glazure. Označimo jo z enotami PEI. Če je PEI ploščice od 2 do 3, je primerna za uporabo v stanovanjih. Ploščice večje trdote so primerne za prostore, kjer se dnevno giba veliko ljudi, na primer za javne prostore. PEI 5 je v naši praksi najvišja trdota glazure, v tujini dosegajo tudi vrednost PEI 6. Po glazuri trdote PEI 5 lahko mirno drgnete s pilo za železo, pa se ploščici ne bo poznalo!

Pri nakupu ploščic ni vseeno, ali bomo z njimi obložili steno ali tla. Ploščice za tla se v bistvu ne razlikujejo od stenskih ploščic, le glazura mora biti trša (PEI). Na to moramo biti še posebej pozorni, če kupujemo ploščice za bolj obremenjena tla; za ploščice v kopalnici, na primer, na katere stopamo običajno bosi ali v copatih, ta zahteva ni tako stroga.

Zelo pomembna lastnost je protidrsnost glazure. Na talnih ploščicah nam na klančinah, stopnicah, avlah, čakalnicah ... ne sme zdrsniti. Predvsem za javne prostore je takšna zahteva utemeljena in razumljiva, a tudi v okolju domače hiše bi bilo treba s protidrsno podlago opremiti vsaj dostop do vrat. Če, na primer, poštarju zdrsne in se poškoduje, je odgovoren lastnik zgradbe.

Protidrsnost je označena s črko “R” in ima več stopenj. Zanimivo je, kako jo merijo. Človeka s predpisano obutvijo in težo postavijo na ravno površino, ki jo toliko časa nagibajo, da mu zdrsne. Naklonski kot, pri katerem se to zgodi, določa stopnjo R; večji ko je kot, večje je število R in manj drsi na ploščici.

V kuhinjah, menzah in določenih vejah industrije mora biti glazura keramične ploščice odporna proti kislini oziroma določenim kemikalijam. V nekaterih primerih so ploščice lahko neposredno izpostavljene razlitju različnih kislin, v drugih primerih pa so izpostavljene le kislinam v čistilih in razkužilih. Pri nakupu keramičnih ploščic za takšne primere moramo omeniti nevarnost stika s kislinami in zahtevati ustrezno odpornost.

Še o ploščicah

Proizvajalci težko izdelajo ploščice večjih dimenzij. Največje v svetu izdelane ploščice so merile 100 x 200 centimetrov in so bile debele 8 milimetrov. Take ploščice večjih dimenzij ponavadi uporabljamo za fasadne obloge, njihova proizvodnja in tehnologija pa velja za skrbno čuvano poslovno skrivnost.

Ponavadi so najcenejše ploščice z merami 30 x 30 centimetrov - podatek velja za italijanske ploščice in za ploščice istega kakovostnega razreda. Manjše zahtevajo več dela s pakiranjem, pri večjih pa je tehnologija izdelave zahtevnejša in je zato odstotek odpadka višji.

Italijani v svetu slovijo kot najboljši oblikovalci keramičnih ploščic in v Italiji je okoli 520 tovarn, ki jih izdelujejo. Španija ji po tej plati sledi s približno 230 proizvajalci. Vodilne tovarne so uspešne predvsem zaradi svojih oblikovalcev, ki načrtujejo nove podobe ploščic. Torej ploščico prodaja predvsem njen design, šele nato kakovost. Proizvajalci so razvrščeni po veljavi in ugledu. Vrhunski proizvajalci izdelujejo ploščice imenitnega designa in izredne kakovosti, a je temu primerna tudi cena. So pa tudi proizvajalci, ki izdelujejo cenejše ploščice, a zato manj imenitne.

Ploščic ne kupujemo kot apno ali zidake, pač pa kot obleko. Precej pozornosti usmerjamo na videz in kakovost, a tudi na modne smernice. Vodilni proizvajalci, če hočejo ostati v svetovnem vrhu, menjajo dizajn približno na štiri leta. V tem času se zamenjajo okus kupcev, modne barve in zapovedi.

Proizvodnja keramičnih ploščic je zapleten proces, ki potrebuje tudi veliko energije, saj ploščice žgejo pri temperaturah od 800 °C do 1200 °C. Energija predstavlja več kot 50 % proizvodne vrednosti ploščic.

Proces poteka nepretrgano na tekočem traku in ga vodijo računalniki. Včasih je žganje trajalo skoraj ves dan, zdaj pa od pol ure do ure. Napredek v tehnologiji je opazen in vpliva tudi na mere ploščic. Tolerance so majhne, če pa polagamo ploščice na stik, morajo biti dodatno brušene. Dimenzijskih odstopanj v tem primeru ni.